Tiskane izdaje
Ljubljana, Portorož – Težko bi verjeli, da si slovensko morsko dno želi ogledati skupinica petičnih tujih gostov z žepno podmornico, vendar jim slovenska birokracija in zakonodaja to onemogočata. Slovenska turistična ponudba kljub takim spodrsljajem vendarle doživlja pomemben razcvet, kar vzbuja upanje, da se bo v slovenskem turizmu še veliko spremenilo.
Za eno od svetlih točk turistične ponudbe je zadnje dni poskrbela skupina (z Janezom Mačkom iz Atlasa Ekspresa na čelu), ki skrbi za goste s turističnih ladij v Kopru. Z eno od njih je prispela skupinica gostov, ki jih je vodila v ZDA cenjena kuharska velemojstrica chef Kathrin Kelly s Floride. Gostje, ki se udeležujejo njenih kuharskih delavnic na eni od križark, morajo samo za to plačati več kot 1500 dolarjev. Ti so v New York Timesu prebrali o koprskem oljčnem svetovnem »prvaku« Vanji Dujcu, in ko so potem v Kopru pokušali deset oljčnih olj, so se seveda samo čudili in topili. Takih olj v ZDA ne dobijo zlahka. Podobno je bilo doživetje tudi ob okušanju surovih brancinov v ribogojnici Ribjega vrta Fonda in še drugih istrskih dobrot v Torkli v Kortah. Če naše kulinarike hvalijo mojstri v uglednem ameriškem časniku, potem Sloveniji ni treba biti v zadregi zaradi svoje kulinarične ponudbe. Vprašanje pa je, ali in kako podrobno večina turistov izve zanjo.
Možnost, da bi Slovenija z večjim številom hotelov oziroma nastanitvenih zmogljivosti privabila več stacionarnih gostov, skoraj vsi sogovorniki zanikajo. Naraščanje števila prenočitev v Sloveniji je posledica dejstva, da so turistične zmogljivosti slabo zasedene. Po podatkih generalne direktorice direktorata za turizem in internacionalizacijo Eve Štravs Podlogar so hotelske zmogljivosti vse leto v povprečju le 45-odstotno zasedene, v glavni sezoni pa do 75-odstotno. Večji problem je, da smo v zadnjih letih z evropsko pomočjo v izboljšanje turistične infrastrukture investirali kar 410 milijonov evrov, zadnja leta pa teh investicij skoraj ni več.
Brez prestiža tudi v Ljubljani
Pritrjuje mu direktor Turističnega združenja Portorož Igor Novel, ki opozarja, da upravljavci slovenskih hotelov niso vpeti v večje, mednarodne evropske verige, kar bi pomagalo graditi prepoznavnost in preskok v višji cenovni razred. »Če bomo stavili na takšno ponudbo, kot je airbnb, ne bomo nikoli razvili lastne turistične identitete. Airbnb je le še eno orodje, ki se je prisesalo na ključne nosilce turistične ponudbe v državi,« meni Batagelj.
Tudi Ljubljana pogreša prestižno hotelsko verigo in petzvezdični hotel, dodaja Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana. V glavnem mestu je po njenih ocenah približno 700 enot, ki jih oddajajo prek airbnb, vendar v tem ne vidi rešitve za ponudbo ustreznejšega števila in kakovosti namestitvenih zmogljivosti.
V Ljubljani je tako kot tudi v piranski občini in še kje po Sloveniji eden od izzivov, kako povečati število stacionarnih gostov oziroma tistih, ki v turizmu nekaj porabijo. Na vprašanje, kaj je odločilno prispevalo k najhitreje razvijajočemu se turizmu v državi (kar se dogaja v Ljubljani, ki je po številu prenočitev tujih gostov prehitela piransko), je Petra Stušek odgovorila, da je poglavitni nosilec formule za uspeh župan Zoran Janković, ki je imel vizijo že od začetka prvega mandata: sodelovanje med oddelki v mestni upravi, ciljana promocija v tujini, vedno novi turistični produkti in tesno sodelovanje z lokalnim gospodarstvom.
Na vprašanje o slabostih je Eva Štravs Podlogar izpostavila prezadolženost slovenskih hotelskih podjetij, ki si zaradi tega niso mogla privoščiti vlaganj, in dotrajanost drugih hotelskih podjetij. Veliko slabosti je na področju infrastrukture: v zadnjih dveh letih je videti, da je vsaj ponekod po državi več kolesarjev kot urejenih kolesarskih poti. Batagelj kot največjo slabost vidi težek dostop do kapitala in togo delovnopravno zakonodajo, zaradi katere težko pridejo do delavcev iz tujine. Predstavnik STO na Dunaju Jan Ciglenečki pove, da od avstrijskih gostov prejme največ pripomb na račun vinjet. Te so v primerjavi z vinjetami v sosednjih državah dražje in zastavljene za en teden, tako da gost, ki potuje dalj časa, plača čim več. Sicer pa imajo Avstrijci Slovenijo nadvse radi in so na drugem mestu najzvestejših gostov.
Med slovenskimi ponudniki, ki so dobili med strokovnjaki največ pohval, so ekološki nastanitveni kompleks Garden Village na Bledu, kulinarika v Posočju in na Krasu, Ljubljana, Postojnska jama, Škocjanske jame, ponudba kolesarjenja in kajakov v opuščenem rudniku v Mežici, številne turistične kmetije ter vinarji po državi, izlet na pravo trnkarjenje z domačim ribičem v Piranu itd.
