Polovica vzorcev rogljičkov še vedno z veliko preveč transmaščob

Le nekaj mesecev pred polno uveljavitvijo pravilnika o prepovedi transmaščob v polovici vzorcev rogljičkov preko šest odstotkov teh škodljivih maščob. Novi pravilnik dovoljuje največ dva odstotka.  

Objavljeno
26. marec 2019 15.15
Posodobljeno
26. marec 2019 15.15
Previdno z rogljički! FOTO: Nitrub Getty Images/istockphoto
Pred aprilsko prepovedjo transmaščobnih kislin v živilih smo dobili nove rezultate o vsebnosti transmaščob v živilih na slovenskem tržišču. Rezultati raziskovalnega projekta Transmaščobe v živilih kažejo, da se ob glasnemu opozarjanju na problem stanje na tržišču sicer izboljšuje, še zdaleč pa ni idealno. 

Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so konec lanskega leta, v obdobju prehodnega roka pravilnika, ki omejuje vsebnost transmaščob v živilih in surovinah na največ dva grama na 100 gramov skupnih maščob, na območju osrednje Slovenije, Štajerske in Goriške med drugim odvzeli deset vzorcev rogljičkov, ki so leta 2016 vsebovali več kot dva odstotka transmaščobnih kislin.

»V nekaterih primerih smo ugotovili bistveno izboljšanje, npr. celo zmanjšanje s skoraj osem odstotkov na manj kot 0,5 odstotkov,« je povedal prof. dr. Rajko Vidrih, polovica vzorcev pa je še vedno vsebovala večjo količino transmaščob od tiste, ki je dovoljena po novem pravilniku. Navedeni rezultati potrjujejo, da je količino transmaščob tudi v tovrstnih živilih mogoče zelo znižati, bistveno za to pa je omejevanje uporabe delno hidrogeniranih rastlinskih olj.
 

Proizvajalce čaka še veliko dela


»Zaskrbljujoče je, da smo le nekaj mesecev pred polno veljavnostjo pravilnika v polovici odvzetih vzorcev rogljičkov našli preko šest odstotkov transmaščobnih kislin, medtem ko novi pravilnik dovoljuje največ dva odstotka. Nekatere proizvajalce na tem področju očitno čaka še precej dela, da bodo zagotovili varnost živil,« je rezultate raziskave komentiral prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Ob tem je poudaril, da je bilo vzorčenje izvedeno le na lokacijah, kjer so rogljički leta 2016 vsebovali znatno količino transmaščob. Predstavljeni rezultati zato ne predstavljajo povprečnega stanja na tržišču, kažejo pa, da se je pri približno polovici vzorcev stanje izboljšalo še pred uveljavitvijo zakonodajne omejitve.
 

Transmaščob v prehrani Slovencev vse manj 


Tudi drugi rezultati projekta kažejo, da se količina transmaščob v prehrani Slovencev v zadnjih letih zmanjšuje. Nov pravilnik bo nedvomno pomembno vplival na javno zdravje, ob čemer pa je treba upoštevati tudi vpliv zmanjšanja transmaščob, ki smo ga dosegli že pred uveljavitvijo pravilnika. 

Raziskovalci so v okviru projekta ugotavljali tudi, kakšna je bila izpostavljenost transmaščobam v preteklosti. »Za enega najbolj zanesljivih bioloških kazalcev prehranskega vnosa transmaščobnih kislin velja materino mleko, zato smo primerjali mlečnokislinsko sestavo materinega mleka v odvisnosti od materine prehrane med letoma 2000 do 2010. Ugotovili smo, da se je v tem obdobju količina transmaščobnih kislin v materinem mleku zmanjšala za 50 odstotkov. Rezultati so zelo spodbudni, z novo zakonodajo pa na tem področju pričakujemo še dodatno izboljšanje,« je dejal dr. Evgen Benedik s pediatrične klinike UKC Ljubljana.