Pomemben je celosten pristop k uporabniku
Dolgotrajna oskrba: V dveletni pilotni projekt integrirane oskrbe v krški občini Most je vključenih 65 uporabnikov na domu
Odpri galerijo
Uporabniki in svojci so dodatne pomoči zelo veseli in opozarjajo na vidne rezultate opravljenega dela. Foto CSD Posavje
Krško – Enega od treh pilotnih projektov dolgotrajne oskrbe, ki naj bi dali smernice in izhodišča za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, izvajajo tudi v krški enoti posavskega centra za socialno delo. Vključenih je 65 uporabnikov pomoči na domu, v okviru projekta pa so skupaj s partnerji zagotovili 14 novih zaposlitev.
V tej enoti CSD sicer pomoč na domu izvajajo že 27 let za dve občini: Krško in Kostanjevico na Krki. Trenutno za 198 uporabnikov pomoči na domu skrbi 24 socialnih oskrbovalk. Vodja pomoči na domu v krški enoti Carmen Rajer, ki vodi tudi pilotni projekt, poudarja, da socialna oskrba na domu poteka tako kot do zdaj. Kdor jo potrebuje, jo še vedno dobi, in je plačljiva v okviru trenutne zakonodaje. Pilotni projekt, ki poteka samo v občini Krško, ki je bila vključena kot ruralno okolje, pa je nadgradnja pomoči na domu z brezplačnimi storitvami, ki jih prej niso izvajali, obogatena z znanji različnih kadrov. Pri tem tudi oskrbovalke na domu nadgrajujejo znanje od novozaposlenih kadrov.
Pilotni projekt so poimenovali Integrirana oskrba v občini Krško Most, ker povezuje različne stroke, uporabnike dolgotrajne oskrbe in izvajalce v lokalni skupnosti. Uvedli so tri nove službe: poleg tima na tako imenovani enotni vstopni točki delujeta še tima za ohranjanje samostojnosti in za oskrbo. Na enotni vstopni točki, ki je v novih prostorih na Cesti krških žrtev 19, kamor se je preselil del krške enote CSD Posavje, lahko Krčani dobijo potrebne informacije in oddajo vlogo. Nato jih na domu obišče ena od ocenjevalk – diplomirana medicinska sestra, diplomirana fizioterapevtka, diplomirana socialna delavka ali diplomirana delovna terapevtka – in skupaj izpolnijo vprašalnik, ki ga testirajo v projektu. S pomočjo vprašanj ugotavljajo, ali je uporabnik upravičen do dolgotrajne oskrbe, in ga razvrstijo v eno od petih kategorij, v okviru katere opravljajo brezplačne storitve.
Carmen Rajer pri tem vidi prednost v sodelovanju različnih strok, ki socialne in zdravstvene potrebe, ki se nanašajo na gibanje, razumevanje in komuniciranje uporabnikov, ocenjujejo z različnih zornih kotov in širšega vidika. To pa omogoča celosten pristop k uporabniku, kar je dodana vrednost. Zatem napišejo mnenje, na podlagi katerega določijo storitve. Dobi ga tudi koordinatorica dolgotrajne oskrbe, diplomirana socialna delavka, ki je prav tako na novo zaposlena. Uporabnika še enkrat obišče na domu, se z njim dogovori o opravljanju storitev ter nato skrbi za izvajanje načrta.
Tim za ohranjanje samostojnosti se vključi, ko uporabniki končajo medicinsko rehabilitacijo, na primer po dolgotrajnem bolnišničnem zdravljenju ali pa, ko pridejo domov v neprilagojene prostore po rehabilitaciji v zdravilišču. Magister kineziologije, fizioterapevt, diplomirana socialna delavka in diplomirana delovna terapevtka pomagajo uporabnikom prilagoditi bivalno okolje ter pri večji samostojnosti v domačem okolju. Velikokrat so težava neprilagojeni prostori v stanovanju, različne ovire, stopnišča, pragovi, preveč pohištva, ki je postavljeno neprimerno. Vse to pomeni večjo verjetnost za poškodbe, posledica poškodb pa je manjša samostojnost. Včasih je za prilagoditev potreben le manjši finančni vložek, na primer namestitev držal, ureditev klančine, drugačna razporeditev pohištva, prilagojen jedilni pribor.
Poleg fizioterapevta kineziolog skrbi za večjo mišično moč in gibljivost, dela vaje z uporabniki in njihovimi neformalnimi oskrbovalci, jih uči pravilnega premikanja po postelji in podobno. Delovna terapevtka ima na skrbi prilagoditev bivalnega okolja in uči uporabnike živeti z omejitvami, recimo po poškodbi kolka ali kapi. Socialna delavka zagotavlja psihosocialno pomoč in podpira neformalne oskrbovalce, na primer pri dementnih.
V timu za oskrbo so štirje tehniki zdravstvene nege, ti pokrivajo sive cone s storitvami, ki se doslej niso izvajale nikjer, so vmes med patronažno službo in socialno oskrbo, zanje pa so potrebne kompetence srednje zdravstvene stroke. To so priprava zdravil in nadzor nad jemanjem, pomagajo pri aplikaciji inzulina, spremljajo prehrano sladkornih bolnikov, pomagajo pri kopanju bolnikov s specifičnim zdravstvenim stanjem kontrakture (omejena gibljivost v sklepu), pri motnjah požiranja in podobno. Socialna oskrbovalka teh storitev ne sme izvajati, zato do zdaj teh potreb niso pokrivali ali pa nezadostno, razlaga Rajerjeva.
V pilotnem projektu izvajajo tudi e-oskrbo. V spremljanje uporabnikov na daljavo, s čimer preprečujejo hujše poškodbe in padce v domačem okolju, je trenutno vključenih 12 oskrbovancev, potrebe pa so veliko večje. Sklenili so pogodbo s Telekomom, klicni center deluje noč in dan, vse dni v tednu. Vseskozi je na voljo oseba, ki pomaga in aktivira tim, če dobi klic na pomoč. Pri uporabnikih so nameščeni senzorji za padce in dim. Prostovoljci izvajajo tudi program prostovoljne psihosocialne pomoči v domu za starejše in v domačem okolju. Tim za ohranjanje samostojnosti je izdelal priročnik z vajami za zaposlene v dolgotrajni oskrbi.
Pilotni projekt v Krškem bo, tako kot še dva, ki ju izvajajo na Koroškem in v Celju, potekal do junija prihodnje leto, zanj je namenjenih 1,7 milijona evrov kohezijskih sredstev. Nekaj novih zaposlitev so zagotovili prek glavnih partnerjev projekta: polovico delovnega mesta fizioterapevta prek krškega doma starejših občanov, diplomirano medicinsko sestro je zaposlil krški zdravstveni dom, diplomirano fizioterapevtko in socialno delavko pa brežiška bolnišnica; drugi so zaposleni na CSD. Med glavnimi partnerji je še krška občina. Podporni partnerji pa so poleg varstveno-delovnega centra v Leskovcu pri Krškem še različna društva, Sonček, Sožitje, upokojensko društvo, hospic ter posavsko društvo gluhih in naglušnih.
Kot pravi Rajerjeva, na terenu opažajo, da je potreb zelo veliko, s staranjem prebivalstva pa jih bo čedalje več. Uporabniki in svojci so dodatne pomoči zelo veseli in opozarjajo na vidne rezultate opravljenega dela. V krški enoti CSD dobijo veliko klicev s širšega območja Posavja, zato si želijo, da bi lahko to prakso širili še naprej. Sogovornica je prepričana, da bodo izsledki projekta lahko odlična podlaga za nastajajoči zakon o dolgotrajni oskrbi, za katerega upajo, da bo kmalu v obravnavi in se bo premaknil z mrtve točke. Ali bodo lahko dodatne dejavnosti nadaljevali, potem ko se bo čez dobro leto projekt iztekel? Rajerjeva pravi, da so odvisni od politične volje. Rešitve bodo iskali skupaj s krško občino, ki je sicer zelo naklonjena zagotavljanju pomoči starejšim.
V tej enoti CSD sicer pomoč na domu izvajajo že 27 let za dve občini: Krško in Kostanjevico na Krki. Trenutno za 198 uporabnikov pomoči na domu skrbi 24 socialnih oskrbovalk. Vodja pomoči na domu v krški enoti Carmen Rajer, ki vodi tudi pilotni projekt, poudarja, da socialna oskrba na domu poteka tako kot do zdaj. Kdor jo potrebuje, jo še vedno dobi, in je plačljiva v okviru trenutne zakonodaje. Pilotni projekt, ki poteka samo v občini Krško, ki je bila vključena kot ruralno okolje, pa je nadgradnja pomoči na domu z brezplačnimi storitvami, ki jih prej niso izvajali, obogatena z znanji različnih kadrov. Pri tem tudi oskrbovalke na domu nadgrajujejo znanje od novozaposlenih kadrov.
Povezovanje različnih strok
Pilotni projekt so poimenovali Integrirana oskrba v občini Krško Most, ker povezuje različne stroke, uporabnike dolgotrajne oskrbe in izvajalce v lokalni skupnosti. Uvedli so tri nove službe: poleg tima na tako imenovani enotni vstopni točki delujeta še tima za ohranjanje samostojnosti in za oskrbo. Na enotni vstopni točki, ki je v novih prostorih na Cesti krških žrtev 19, kamor se je preselil del krške enote CSD Posavje, lahko Krčani dobijo potrebne informacije in oddajo vlogo. Nato jih na domu obišče ena od ocenjevalk – diplomirana medicinska sestra, diplomirana fizioterapevtka, diplomirana socialna delavka ali diplomirana delovna terapevtka – in skupaj izpolnijo vprašalnik, ki ga testirajo v projektu. S pomočjo vprašanj ugotavljajo, ali je uporabnik upravičen do dolgotrajne oskrbe, in ga razvrstijo v eno od petih kategorij, v okviru katere opravljajo brezplačne storitve.
· V projekt integrirane oskrbe Most je vključenih 65 uporabnikov na domu.
· Tim za ohranjanje samostojnosti je izdelal priročnik z vajami za zaposlene v dolgotrajni oskrbi.
· Rešitve za nadaljevanje projekta po izteku bodo iskali skupaj z občino.
· Tim za ohranjanje samostojnosti je izdelal priročnik z vajami za zaposlene v dolgotrajni oskrbi.
· Rešitve za nadaljevanje projekta po izteku bodo iskali skupaj z občino.
Carmen Rajer pri tem vidi prednost v sodelovanju različnih strok, ki socialne in zdravstvene potrebe, ki se nanašajo na gibanje, razumevanje in komuniciranje uporabnikov, ocenjujejo z različnih zornih kotov in širšega vidika. To pa omogoča celosten pristop k uporabniku, kar je dodana vrednost. Zatem napišejo mnenje, na podlagi katerega določijo storitve. Dobi ga tudi koordinatorica dolgotrajne oskrbe, diplomirana socialna delavka, ki je prav tako na novo zaposlena. Uporabnika še enkrat obišče na domu, se z njim dogovori o opravljanju storitev ter nato skrbi za izvajanje načrta.
Varni v domačem okolju
Tim za ohranjanje samostojnosti se vključi, ko uporabniki končajo medicinsko rehabilitacijo, na primer po dolgotrajnem bolnišničnem zdravljenju ali pa, ko pridejo domov v neprilagojene prostore po rehabilitaciji v zdravilišču. Magister kineziologije, fizioterapevt, diplomirana socialna delavka in diplomirana delovna terapevtka pomagajo uporabnikom prilagoditi bivalno okolje ter pri večji samostojnosti v domačem okolju. Velikokrat so težava neprilagojeni prostori v stanovanju, različne ovire, stopnišča, pragovi, preveč pohištva, ki je postavljeno neprimerno. Vse to pomeni večjo verjetnost za poškodbe, posledica poškodb pa je manjša samostojnost. Včasih je za prilagoditev potreben le manjši finančni vložek, na primer namestitev držal, ureditev klančine, drugačna razporeditev pohištva, prilagojen jedilni pribor.
1,7
milijona evrov kohezijskih sredstev je namenjenih za pilotni projekt v Krškem
milijona evrov kohezijskih sredstev je namenjenih za pilotni projekt v Krškem
Poleg fizioterapevta kineziolog skrbi za večjo mišično moč in gibljivost, dela vaje z uporabniki in njihovimi neformalnimi oskrbovalci, jih uči pravilnega premikanja po postelji in podobno. Delovna terapevtka ima na skrbi prilagoditev bivalnega okolja in uči uporabnike živeti z omejitvami, recimo po poškodbi kolka ali kapi. Socialna delavka zagotavlja psihosocialno pomoč in podpira neformalne oskrbovalce, na primer pri dementnih.
Pokrivanje sivih con
V timu za oskrbo so štirje tehniki zdravstvene nege, ti pokrivajo sive cone s storitvami, ki se doslej niso izvajale nikjer, so vmes med patronažno službo in socialno oskrbo, zanje pa so potrebne kompetence srednje zdravstvene stroke. To so priprava zdravil in nadzor nad jemanjem, pomagajo pri aplikaciji inzulina, spremljajo prehrano sladkornih bolnikov, pomagajo pri kopanju bolnikov s specifičnim zdravstvenim stanjem kontrakture (omejena gibljivost v sklepu), pri motnjah požiranja in podobno. Socialna oskrbovalka teh storitev ne sme izvajati, zato do zdaj teh potreb niso pokrivali ali pa nezadostno, razlaga Rajerjeva.
V pilotnem projektu izvajajo tudi e-oskrbo. V spremljanje uporabnikov na daljavo, s čimer preprečujejo hujše poškodbe in padce v domačem okolju, je trenutno vključenih 12 oskrbovancev, potrebe pa so veliko večje. Sklenili so pogodbo s Telekomom, klicni center deluje noč in dan, vse dni v tednu. Vseskozi je na voljo oseba, ki pomaga in aktivira tim, če dobi klic na pomoč. Pri uporabnikih so nameščeni senzorji za padce in dim. Prostovoljci izvajajo tudi program prostovoljne psihosocialne pomoči v domu za starejše in v domačem okolju. Tim za ohranjanje samostojnosti je izdelal priročnik z vajami za zaposlene v dolgotrajni oskrbi.
Pet kategorij oskrbe
V projektu so do sredine aprila naredili 157 ocen upravičenosti, od tega 90 v institucionalnem varstvu, 65 na domu, pri čemer le dva nista bila upravičena do dolgotrajne oskrbe. V prvo kategorijo je bilo uvrščenih 35 oskrbovancev, v drugo 43, v tretjo 44, v četrto 26 in v peto devet.
V projektu so do sredine aprila naredili 157 ocen upravičenosti, od tega 90 v institucionalnem varstvu, 65 na domu, pri čemer le dva nista bila upravičena do dolgotrajne oskrbe. V prvo kategorijo je bilo uvrščenih 35 oskrbovancev, v drugo 43, v tretjo 44, v četrto 26 in v peto devet.
Pilotni projekt v Krškem bo, tako kot še dva, ki ju izvajajo na Koroškem in v Celju, potekal do junija prihodnje leto, zanj je namenjenih 1,7 milijona evrov kohezijskih sredstev. Nekaj novih zaposlitev so zagotovili prek glavnih partnerjev projekta: polovico delovnega mesta fizioterapevta prek krškega doma starejših občanov, diplomirano medicinsko sestro je zaposlil krški zdravstveni dom, diplomirano fizioterapevtko in socialno delavko pa brežiška bolnišnica; drugi so zaposleni na CSD. Med glavnimi partnerji je še krška občina. Podporni partnerji pa so poleg varstveno-delovnega centra v Leskovcu pri Krškem še različna društva, Sonček, Sožitje, upokojensko društvo, hospic ter posavsko društvo gluhih in naglušnih.
Veliko klicev iz celotnega Posavja
Kot pravi Rajerjeva, na terenu opažajo, da je potreb zelo veliko, s staranjem prebivalstva pa jih bo čedalje več. Uporabniki in svojci so dodatne pomoči zelo veseli in opozarjajo na vidne rezultate opravljenega dela. V krški enoti CSD dobijo veliko klicev s širšega območja Posavja, zato si želijo, da bi lahko to prakso širili še naprej. Sogovornica je prepričana, da bodo izsledki projekta lahko odlična podlaga za nastajajoči zakon o dolgotrajni oskrbi, za katerega upajo, da bo kmalu v obravnavi in se bo premaknil z mrtve točke. Ali bodo lahko dodatne dejavnosti nadaljevali, potem ko se bo čez dobro leto projekt iztekel? Rajerjeva pravi, da so odvisni od politične volje. Rešitve bodo iskali skupaj s krško občino, ki je sicer zelo naklonjena zagotavljanju pomoči starejšim.
