Pomemben je sočuten pogovor za več razumevanja in podpore

Deseti september, svetovni dan preprečevanja samomora, je priložnost za ozaveščanje širše javnosti o problemu samomorilnega vedenja.

V letu 2024 več samomorov v starostni skupini od deset do 14 let

»Vendar naj bo ta dan hkrati opomnik za vseh preostalih 364 dni v letu, da si lahko medsebojno pomagamo. Najlažje tako, da začnemo pogovor z drugimi. To preprečuje osamljenost, daje priložnost za povezanost in je hkrati za tistega, ki je v stiski, priložnost, da spregovori,« poziva dr. Vita Poštuvan z Inštituta Andrej Marušič univerze na Primorskem.

Po svetu vsako leto zaradi samomora umre več kot 700.000 ljudi. Tako kot lani tudi letos zaznamovanje 10. septembra poteka pod geslom Spreminjajmo razumevanje samomora.

»S tem želimo poudariti pomen tega, da se v družbi o teh stvareh pogovarjamo na nestigmatiziran način in sočutno do ljudi, ki so sami imeli to izkušnjo, ter tudi do bližnjih, ki so koga izgubili zaradi samomora,« je strnila dr. Saška Rošker z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Geslo ponazarja premik od kulture tišine in stigme h kulturi odprtosti, razumevanja in podpore.

Po podatkih NIJZ je lani v Sloveniji zaradi samomora umrlo 363 oseb, kar je devet odstotkov manj od desetletnega povprečja, od tega 275 moških in 88 žensk, to pomeni 1,7 odstotka oziroma vsaka šestdeseta smrt v državi. Skupni samomorilni količnik – število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev – je 17,1, kar je skladno z dolgoletnim povprečjem.

V zadnjih desetih letih je količnik upadel v vseh regijah, regije na vzhodu so bolj ogrožene kot regije na zahodu. Količnik se povečuje s starostjo, moški so leta 2024 zaradi samomora umirali trikrat pogosteje kot ženske.

Medosebni odnosi in komunikacija

Julija je vlada sprejela akcijski načrt za preprečevanja samomora za obdobje od leta 2025 do leta 2028.

Med nalogami, ki jih ta opredeljuje, so se na NIJZ v sodelovanju z Inštitutom Andreja Marušiča, Slovenskim centrom za raziskovanje samomora in Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora lotili prenove smernic za odgovorno poročanje in naredili analizo za ukrepe, s katerimi poskušajo zmanjševati fizično izpostavljenost metodam. Mednje sodi omejevanje dostopa do strelnega orožja ali do kritičnih točk, kar se je v tujini izkazalo za zelo učinkovito.

»Po 40 letih smo spet vzpostavili sodelovanje s kriminalistično policijo. Analizirali smo 825 policijskih zapisnikov o samomoru od leta 2012 do leta 2022, da ugotovimo okoliščine v času smrti, ali so bližnji opazili kakšno spremenjeno vedenje, predvsem pa nas je zanimalo, ali v Sloveniji obstajajo točke, na katerih ljudje pogosteje storijo samomor, kakšne so značilnosti samomorov s strelnim orožjem, z zdravili in podobno,« je naštela dr. Saška Rošker.

Med ukrepi so zavarovanje nekaterih visokih previsov, mostov, stavb, železniških prehodov, po zgledu iz tujine tudi nameščanje tabel z viri pomoči na kritičnih točkah, nadzor nad posestjo orožja ter spremljanje izdaje zdravil.

»Naslednji korak je, da vzpostavimo stik z izvajalci na terenu in odločevalci,« je napovedala predstavnica NIJZ, v katerem so pripravili program Psihološke prve pomoči za izobraževanje splošne javnosti za zagotavljanje laične podpore z ustreznim pristopom k človeku z duševno stisko. Razvijajo pa postvencijo, to je vzpostavljanje virov pomoči za ljudi, ki so nekoga izgubile zaradi samomora.

Inštitut Andreja Marušiča ob zaznamovanju svetovnega dne spodbuja k sodelovanju v akciji Prekolesarimo svet 2025 Mednarodnega združenja za preprečevanje samomora za ozaveščanje in zmanjšanje stigme ter pri pobudi 45.000 korakov, ki jo pripravljajo v hrvaški organizaciji Udruga Životna linija. Z njo opozarjajo, da v EU zaradi samomora vsako leto umre 45.000 ljudi.

V zadnjih letih so zaključili več raziskovalnih projektov, v katerih so se ukvarjali predvsem s kriznimi razmerami, kot so pandemija, geopolitične in podnebne spremembe. »Ugotavljamo, kako so v vseh teh krizah pomembni medosebni odnosi in način, kako komuniciramo med sabo. Osamljenost se v sedanji družbi povečuje,« je povzela dr. Vita Poštuvan.