Pomembno je, da začnejo generacije med seboj sodelovati

Medgeneracijski dnevi: V revščini živi veliko starejših, med drugim jih rešuje tudi Zdusov program Starejši za starejše

Objavljeno
16. maj 2019 08.00
Posodobljeno
17. maj 2019 13.00
Na prvih Dnevih medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču so nastopile folklorne in pevske skupine. Foto Roman Šipić
Ljubljana – Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču so dogodek, ki je namenjen vsem generacijam, je na slavnostnem odprtju dejal predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik. Tudi ministrica za delo Ksenija Klampfer je poudarila, kako pomembno je, da začnejo generacije med seboj sodelovati, tudi po načelu solidarnosti. Ali kot je izpostavil premier Marjan Šarec, je medgeneracijsko sodelovanje še kako pomembno v sedanjem vse bolj individualiziranem svetu.

In prav to sodelovanje v ospredje postavljajo številni napovedani dogodki na dnevih sožitja. Že na uvodnem delu, kjer je poleg kulturnega programa folklornih in pevskih skupin, ki so se jim pridružili tudi mladi in najmlajši, je ministrica za delo Ksenija Klampfer poudarila, da smo v obdobju, ko se brezposelnost uspešno zmanjšuje in je vse več povpraševanja tudi po starejši delovni sili. Seveda je pomembno, da se mladi čim prej vključijo na trg dela. Dotaknila se je škodljivih posledic prekarnega dela, »ko si na pol poti, si in nisi zaposlen«, navsezadnje to vpliva na mlade družine, da se ne odločajo za otroke ... Hkrati se s tem siromaši socialna država.

Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču so namenjeni vsem generacijam.
V obdobju, ko se brezposelnost zmanjšuje, je vse več povpraševanja tudi po starejši delovni sili.
Velik del starejših živi v revščini, kar 184.000 se jih vključuje v projekt Starejši za starejše.


Tudi zato se napovedujejo pokojninska reforma, višji odstotek pokojninskega odmerka, posledično višje pokojnine, skrb za ureditev dolgotrajne oskrbe. In vse to je seveda povezano z medgeneracijskim sodelovanjem, s prvimi Dnevi medgeneracijskega sožitja, prireditvijo, ki jo je, kot je dejal Janez Sušnik, podprla in mu »dala piko na i« ministrica Ksenija Klampfer. Dneve medgeneracijskega sožitja so podprli tudi druga ministrstva, organizacije, podjetja.


Gmotni položaj starejših je pogosto – revščina


Že na prvi okrogli mizi o gmotnem položaju upokojencev so bili v ospredju številke in podatki, ki potrjujejo, da velik del starejših živi v revščini, saj se kar 184.000 starejših vključuje v Zdusov znani projekt Starejši za starejše. Največ te revščine je v Spodnjem Podravju, sledi Koroška, je povedala vodja tega projekta Rožca Šonc. V Zdusovem memorandumu 2018 in vladni koalicijski pogodbi je namreč zapisano, da se mora zvišati odmerek pokojnine, mora se omogočiti podpora pomoči potrebnim, ki iz meseca v mesec čakajo na pakete pomoči, in starejše se mora enakovredno obravnavati, je poudarila Šončeva.


image
Pomembno je, da začnejo generacije med seboj sodelovati tudi po načelu solidarnosti, so poudarili na odprtju prvih Dnevov medgeneracijskega sožitja. Foto Roman Šipić


Ustanoviti urad za starejše


V zadnjih približno 20 letih se je razmerje med plačami in pokojninami zmanjšalo za 20 odstotkov, je bila nazorna Nežka Ivanetič, zato v zdajšnjem obdobju gospodarske rasti pričakujejo, da bodo sprejeti ukrepi, ki bodo popravili razmerje med plačami in pokojninami. Torej da se bo odmerni delež v treh letih dvignil na vsaj napovedanih 63 odstotkov, saj je bil še leta 2000 pri 75 odstotkih. Dotaknili so se tudi napovedanih sprememb pokojninske zakonodaje/reforme, ki bi spet odprla vrata dvojnemu statusu – biti zaposlen in upokojen, delati do 67 leta, dvigniti vdovsko pokojnino s 15 na 25 odstotkov, spet uvesti seniorske olajšave. In kot je poudarila Nežka Ivanetič, pri vladi ustanoviti urad za starejše.

image
Tudi na Dnevih medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču so prišli ponudniki izdelkov in storitev na svoj račun. Foto Andreja Žibret Ifko


Kje je demografski sklad


Ena od možnosti, kako reševati demografske probleme, ki vplivajo na upokojene in starejše, je sprejeti odločitev o demografskem skladu. Nekateri členi pokojninskega zakona to že omogočajo, samo odločiti se je treba, je poudarila Ana Bilbija. Verjame, da politika v zadnjih petih letih glede demografskega sklada ni spala, nobena pa ni zmogla zbrati modrosti in načrtovanega uresničiti. Na Zdusu se zavedajo, kako pomemben bo ta sklad, da ne bodo starejši samo čakali na že omenjene pakete, ki jih prinaša Zdusov (in tudi drugi dobrodelni) projekt Starejši za starejše. Tudi če je bil letos aprila vložen nov predlog zakona o tem skladu, se politika o njem še ni opredelila.

Dobra ideja
Prvi dan na Dnevih medgeneracijskega sožitja je bilo veliko obiskovalcev, tudi številni politiki, kandidati za evropske poslance in poslanke. Irena Joveva, kandidatka LMŠ za evropsko poslanko, je za Delo dejala, da so Dnevi medgeneracijskega sožitja super ideja. »Upam, da bo prireditev postala tradicionalna, saj sta sodelovanje in izmenjevanje izkušenj zelo pomembni. To napovedujejo tudi okrogle mize, ki so zelo zanimive.«


Jaka Trilar, ki je predstavljal mlado generacijo, je prav tako poudaril pomen sožitja med generacijami. Po njegovem bi morala zlasti država bolje skrbeti za gmotni položaj starih in mladih: tudi prek oblik sobivanja, za pomoč na domu, za več priložnosti, da bi se znanje prenašalo iz generacije v generacijo. Marijan Papež, generalni direktor Zpiza, pa je glede novih statusov upokojencev opozoril, da bi morali imeti besedo pri tem tudi delodajalci. Tudi sam meni, da je pomembno medgeneracijsko sodelovanje, ki ga na Zpizu že izvajajo, saj je v svetu Zpiza tudi predstavnik študentske organizacije. Prav tako je Medgeneracijska koalicija (Mekos) zelo dobra poživitev medgeneracijskega sodelovanja.