Pomisleki ob pozivu, da bi šli starostniki domov
Slišati je številne zadržke ob pobudi, da bi svojci poskrbeli za neokužene pokretne oskrbovance domov za upokojence.
Odpri galerijo
Med zamislimi za preprečevanje širjenja virusa je tudi selitev starejših v zdravilišča in hotele. Foto Voranc Vogel
Ljubljana – Poziv ministrstva za delo, naj svojci, če je mogoče, oskrbovance iz domov za starejše vzamejo v domačo oskrbo, ni naletel na prav pozitivne odzive. Posebno izvajalci storitev institucionalnega varstva opozarjajo, da bi morala biti takšna selitev zelo premišljena, na pobude o vzpostavitvi tako imenovanih koronahotelov pa pravijo, da bi za preprečevanje širjenja bolezni največ naredili, če bi okužene premestili v bolnišnice.
V osmih domovih za starostnike je bilo včeraj s koronavirusom okuženih 137 oskrbovancev in 30 zaposlenih. Eden od izzivov, s katerimi se spopada marsikateri od zavodov, je, da zaradi specifike gradnje ne morejo zagotoviti primerne organizacije dela, da bi čim bolj preprečili širjenje okužb, med njimi nujno ločeno nastanitev in oskrbo za tri skupine: zdrave, tiste s sumom in obolele.
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič je včeraj podprla poziv direktorja Klinike Golnik Aleša Rozmana, naj družinski člani, ki to lahko storijo, pokretne stanovalce vzamejo v domačo oskrbo. »Domovi so zdaj namreč polni, z nekaj sproščenimi kapacitetami pa bi lažje pripravili prostor za izolacijo in tako učinkoviteje omejili širjenje okužbe,« je dejala in dodala, naj se svojci tega lotijo z vso resnostjo ter ob zavedanju, da starostnika v času epidemije, ki lahko traja še več tednov, ne bo mogoče sprejeti nazaj v dom.
Minister za delo Janez Cigler Kralj pa je pozneje še poudaril, da nikakor niso pozivali, naj jih množično vzamejo v domačo oskrbo, saj je to zahteven postopek in tudi velika odgovornost.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije menijo, da to, da bi starostnike jemali domov, ni najboljša odločitev, je ne podpirajo, ampak ji tudi ne nasprotujejo.
Irena Vincek, direktorica Deosa, ki ima osem domov s koncesijo, opozarja še, da je med oskrbovanci le od 10 do 12 odstotkov pokretnih. »Dom starejših občanov za njegove stanovalce predstavlja njihov dom. V svojih sobah nimajo samo postelje in nočne omarice, ampak tudi veliko osebnih predmetov, slik, spominkov. Vsekakor, če se svojci za ta ukrep odločijo, morajo dobro razmisliti, ali je to za oskrbovanca dobro, ali razume, da ne gre samo za konec tedna, ampak za daljše časovno obdobje, in ali lahko zanj ustrezno poskrbijo doma,« je dejala Irena Vincek.
Eden od pomislekov, ki ga je slišati v javnosti, pa je, ali se s tako selitvijo k družinam virus ne bi celo še bolj razširil. Številni svojci opozarjajo, da nimajo ne znanja ne ustreznih pogojev za domačo oskrbo.
Med zamislimi, ki so jih pristojni tehtali za pomoč domovom, je bila tudi selitev zdravih oskrbovancev v hotele ali zdravilišča.
»Popolnoma navadni hoteli za populacijo, ki je v domovih, večinoma niso primerni, ker nimajo negovalnih postelj,« je komentirala državna sekretarka Mateja Ribič. Do takih predlogov imajo zadržke tudi sami zavodi institucionalne oskrbe.
»Za preprečevanje širjenja okužb v domovih za starejše je najpomembnejše to, da če se oseba okuži v domu, se jo takoj lahko premesti v bolnišnico in s tem omeji širjenje, saj ima večina stanovalcev tudi druge spremljajoče zdravstvene težave,« je prepričana Irena Vincek iz Deosa, ki dodaja, da se v domovih izvaja omejena zdravstvena nega. Nimajo opreme, ki bi jo oboleli potreboval v primeru zdravstvenih zapletov. »Hospitalizacija je v teh primerih nujna. Takoj bi moralo biti zagotovljeno zadostno število zaščitne opreme ter tudi zadostno in periodično testiranje vseh stanovalcev in zaposlenih v domu takoj ob prvem primeru okužbe,« meni Irena Vincek.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije se strinjajo, da je potrebna takojšnja premestitev obolelih stanovalcev, lahko tudi združenih iz več domov, na drugo centralno lokacijo, kjer bi jim strokovno usposobljeno zdravstveno osebje zagotavljalo ustrezno zdravljenje. »Izvajalci socialnovarstvenih storitev za to nimajo niti ustrezne opreme niti niso usposobljeni za bolnišnično zdravljenje ali oskrbovanje velikega števila obolilih ljudi s covid-19. Vsak oboleli stanovalec si zasluži najboljšo zdravstveno obravnavo glede na vrsto njegove bolezni v za to primernem okolju ter ob primerni strokovni in dovolj številčni kadrovski podpori,« je njihova stališče.
V osmih domovih za starostnike je bilo včeraj s koronavirusom okuženih 137 oskrbovancev in 30 zaposlenih. Eden od izzivov, s katerimi se spopada marsikateri od zavodov, je, da zaradi specifike gradnje ne morejo zagotoviti primerne organizacije dela, da bi čim bolj preprečili širjenje okužb, med njimi nujno ločeno nastanitev in oskrbo za tri skupine: zdrave, tiste s sumom in obolele.
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič je včeraj podprla poziv direktorja Klinike Golnik Aleša Rozmana, naj družinski člani, ki to lahko storijo, pokretne stanovalce vzamejo v domačo oskrbo. »Domovi so zdaj namreč polni, z nekaj sproščenimi kapacitetami pa bi lažje pripravili prostor za izolacijo in tako učinkoviteje omejili širjenje okužbe,« je dejala in dodala, naj se svojci tega lotijo z vso resnostjo ter ob zavedanju, da starostnika v času epidemije, ki lahko traja še več tednov, ne bo mogoče sprejeti nazaj v dom.
Minister za delo Janez Cigler Kralj pa je pozneje še poudaril, da nikakor niso pozivali, naj jih množično vzamejo v domačo oskrbo, saj je to zahteven postopek in tudi velika odgovornost.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije menijo, da to, da bi starostnike jemali domov, ni najboljša odločitev, je ne podpirajo, ampak ji tudi ne nasprotujejo.
Irena Vincek, direktorica Deosa, ki ima osem domov s koncesijo, opozarja še, da je med oskrbovanci le od 10 do 12 odstotkov pokretnih. »Dom starejših občanov za njegove stanovalce predstavlja njihov dom. V svojih sobah nimajo samo postelje in nočne omarice, ampak tudi veliko osebnih predmetov, slik, spominkov. Vsekakor, če se svojci za ta ukrep odločijo, morajo dobro razmisliti, ali je to za oskrbovanca dobro, ali razume, da ne gre samo za konec tedna, ampak za daljše časovno obdobje, in ali lahko zanj ustrezno poskrbijo doma,« je dejala Irena Vincek.
»Svojci morajo dobro pretehtati, ali je to za oskrbovanca dobro, ali razume, da ne gre samo za konec tedna, in ali zanj lahko ustrezno poskrbijo.«
Eden od pomislekov, ki ga je slišati v javnosti, pa je, ali se s tako selitvijo k družinam virus ne bi celo še bolj razširil. Številni svojci opozarjajo, da nimajo ne znanja ne ustreznih pogojev za domačo oskrbo.
Hoteli niso rešitev
Med zamislimi, ki so jih pristojni tehtali za pomoč domovom, je bila tudi selitev zdravih oskrbovancev v hotele ali zdravilišča.
»Popolnoma navadni hoteli za populacijo, ki je v domovih, večinoma niso primerni, ker nimajo negovalnih postelj,« je komentirala državna sekretarka Mateja Ribič. Do takih predlogov imajo zadržke tudi sami zavodi institucionalne oskrbe.
V domovih menijo, da vsi okuženi sodijo v bolnišnice.
Skrb za starejše je za svojce lahko zelo zahtevna.
Tudi hoteli zanje niso primerni.
Skrb za starejše je za svojce lahko zelo zahtevna.
Tudi hoteli zanje niso primerni.
»Za preprečevanje širjenja okužb v domovih za starejše je najpomembnejše to, da če se oseba okuži v domu, se jo takoj lahko premesti v bolnišnico in s tem omeji širjenje, saj ima večina stanovalcev tudi druge spremljajoče zdravstvene težave,« je prepričana Irena Vincek iz Deosa, ki dodaja, da se v domovih izvaja omejena zdravstvena nega. Nimajo opreme, ki bi jo oboleli potreboval v primeru zdravstvenih zapletov. »Hospitalizacija je v teh primerih nujna. Takoj bi moralo biti zagotovljeno zadostno število zaščitne opreme ter tudi zadostno in periodično testiranje vseh stanovalcev in zaposlenih v domu takoj ob prvem primeru okužbe,« meni Irena Vincek.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije se strinjajo, da je potrebna takojšnja premestitev obolelih stanovalcev, lahko tudi združenih iz več domov, na drugo centralno lokacijo, kjer bi jim strokovno usposobljeno zdravstveno osebje zagotavljalo ustrezno zdravljenje. »Izvajalci socialnovarstvenih storitev za to nimajo niti ustrezne opreme niti niso usposobljeni za bolnišnično zdravljenje ali oskrbovanje velikega števila obolilih ljudi s covid-19. Vsak oboleli stanovalec si zasluži najboljšo zdravstveno obravnavo glede na vrsto njegove bolezni v za to primernem okolju ter ob primerni strokovni in dovolj številčni kadrovski podpori,« je njihova stališče.
