»Najhuje je bilo ob četrtkih, ko smo imeli nivojski pouk in me je sosošolec zmerjal s psovkami in tolkel po glavi«

Dokazano učinkovit program delavnic za razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter pozitivne samopodobe želijo uvesti v šolski kurikulum.
Fotografija: Desetina vprašanj mladostnikov je tistih najtežjih, poslanih v stiski, ko sprašujejo o motnjah hranjenja, samopoškodbenem vedenju, samomorilnosti, depresiji, medvrstniškem nasilju. (Fotografija je simbolična.) FOTO: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Desetina vprašanj mladostnikov je tistih najtežjih, poslanih v stiski, ko sprašujejo o motnjah hranjenja, samopoškodbenem vedenju, samomorilnosti, depresiji, medvrstniškem nasilju. (Fotografija je simbolična.) FOTO: Uroš Hočevar

Celje – Celjska območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) bo jeseni vsem osnovnim in srednjim šolam podarila nov priročnik z desetimi delavnicami po programu za duševno zdravje mladih To sem jaz. Program se je uveljavil s prvo spletno svetovalnico za otroke in mladostnike pred 18 leti, delavnice, ki so jih na podlagi tega zasnovali, pa so dokazano učinkovite.

»V osnovni šoli sem doživljala hudo stisko (fizično in verbalno nasilje) s strani sošolcev in sosošolcev. Najhuje je bilo ob četrtkih, ko smo imeli nivojski pouk in me je sosošolec zmerjal s psovkami in tolkel po glavi,« je le eden od več kot 43.000 zapisov v spletni svetovalnici To sem jaz. Vsem, ki so pisali, je v zadnjih 18 letih pomagalo okoli 55 strokovnjakov z različnih področij, vsi delajo v programu prostovoljno.

Največ vprašanj dobijo s področja telesnega zdravja, sledijo vprašanja medosebnih odnosov in duševnega zdravja, slaba četrtina jih je o spolnosti in spolnem zdravju. Najtežjih vprašanj je okoli desetina, razlaga vodja programa To sem jaz Ksenija Lekić: »To so vprašanja, ki jih pošiljajo v kriznih situacijah. Na prvem mestu so motnje hranjenja, samopoškodbeno vedenje, samomorilnost, depresija, medvrstniško nasilje.«

Delavnice so zasnovane tako, da jih lahko vodi vsak učitelj, ne glede na to, kateri predmet sicer uči. Tako je namenoma, saj si pripravljavci programa želijo, da bi delavnice postale del šolskega kurikuluma. Kako bi to storili, še ni znano, ena od možnost
Delavnice so zasnovane tako, da jih lahko vodi vsak učitelj, ne glede na to, kateri predmet sicer uči. Tako je namenoma, saj si pripravljavci programa želijo, da bi delavnice postale del šolskega kurikuluma. Kako bi to storili, še ni znano, ena od možnost

 

Preventiva v šole


Poleg spletne svetovalnice je psihologinja Alenka Tacol v sklopu programa zasnovala preventivne delavnice za razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter pozitivne samopodobe. Prvič so jih objavili že leta 2005, prenovljene in dopolnjene je NIJZ izdal v novem priročniku. Učinkovitost delavnic so raziskali v letu 2017/2018. V raziskavo je bilo vključenih 425 osmošolcev iz desetih šol iz vseh slovenskih regij. Polovica jih je delala po delavnicah, polovica ne. »Učitelji so z veliko gotovostjo potrdili, da se je obstoječa razredna klima (medosebni odnosi, red, jasnost pravil ipd.) izboljšala od začetka do konca programa. Tudi učenci so zaznali to izboljšanje, medtem ko so učenci, ki niso bili vključeni v delavnice, z bližanjem konca šolskega leta vedno slabše ocenjevali medosebne odnose v razredu, red, pravila in organizacijo,« je pojasnila direktorica Centra za psihodiagnostična sredstva Dušica Boben.

Delavnice so namenjene mladostnikom od 13. do 17. leta, namenoma so zasnovane tako, da jih lahko izvajajo vsi učitelji, ne glede na predmet, ki ga sicer poučujejo. Cilj je, da bi jih postopoma uvedli v šolski kurikulum, saj bi bile potrebne, je povedala prim. Nuša Konec Juričič: »Analiza, ki smo jo opravili na NIJZ, kaže na intenziven porast različnih težav duševnega zdravja pri populaciji otrok in mladostnikov.« Višja svetovalka Zavoda RS za šolstvo dr. Zora Rutar Ilc je dejala, da je model teh delavnic najbolj preverjen in premišljen in bi lahko bil standard, da pa se ne smemo slepiti, saj slovenski učitelji tovrstnih kompetenc sistematično niso pridobivali: »Mogoče tudi zato, ker se področje čustvenega in socialnega opismenjevanja, odnosnih kompetenc nekako izriva iz šole, ki da je predvidena za znanje. Pozablja pa se, da je učenje najbolj učinkovito in znanje najbolj kakovostno, če ju pridobimo v okolju, v katerem se dobro počutimo, v smislu zdrave samopodobe, občutka, da zmorem, da z drugim sodelujem. Morda je zdaj čas, da se to začne premikati.«

Komentarji: