Pomurski turizem potrebuje več povezovanja

Murska Sobota – Čeprav je Pomurje v Sloveniji znano kot turistično območje predvsem zaradi termalnih kopališč in zdravilišč, prinaša turistična dejavnost le 3,7 odstotka letnih prihodkov regijskega gospodarstva. Ta delež je glede na naravne danosti, kulinarične posebnosti in kulturno dediščino regije premajhen in je pod slovenskim povprečjem.

In kako bi lahko povečali prepoznavnost in privlačnost Pomurja za goste od drugod? »Tu lahko pomembno vlogo odigra Regionalna destinacijska organizacija (RDO) Pomurje, ki je začela delovati v letu 2014, s koncem junija pa se je projektno obdobje izteklo,« pravi Franc Gönc, ki je znotraj Regionalne razvojne agencije Mura dobro leto skrbel za delovanje organizacije.

Organizacija, ki se je v tem času financirala deloma iz evropskih sredstev, deloma pa z denarjem, zbranim pri lokalnih skupnostih in ponudnikih, je začela povezovati turistične ponudnike, organizirala je petnajst skupnih sejemskih nastopov doma in v tujini, izdelali so strategijo razvoja in trženja turizma v Pomurju za obdobje 2014 - 2020, pripravili nekaj promocijskega materiala in filmov.

Začeli so torej delati to, kar naj bi bil osnovni namen RDO – razvijati novo in povezovati obstoječo turistično ponudbo v regiji ter promovirati Pomurje kot turistični cilj.

Nujno povezovanje

»Začeli smo delati skupaj,« je kot najpomembnejši rezultat dela poudaril Gönc. Tako je z regionalno organizacijo sodelovalo vseh enajst pomurskih občinskih zavodov za turizem oziroma turistično-informacijskih centrov, sodelovale so tudi druge občine, od turističnih ponudnikov tudi največji, kot so Sava Turizem, hotela Zvezda in Diana ter manjši. »RDO Pomurje bo kljub temu, da projektnega financiranja ni več, delala naprej predvsem s ciljem, da iz Pomurja napravi prepoznavno blagovno znamko v turizmu,« pravi Gönc.

Da se jim zdi delovanje RDO Pomurje koristno za regionalni turizem kot celoto, je prepričan tudi izvršni direktor treh pomurskih zdravilišč Sava Turizma Igor Magdič. »Mi smo odprti za nove predloge, čeprav nekateri na nas gledajo kot na sovražnike lokalnega turističnega gospodarstva,« je dejal in dodal, da je Sava v zadnjih letih vložila več milijonov evrov v svoje pomurske turistične zmogljivosti in da se pripravlja na veliko naložbo v novo skupno termalno kopališče hotelov Termal in Ajda v Termah 3000. Pripravljenost na sodelovanje so pokazali tudi s tem, da so na nekaterih turističnih sejmih poleg lastne stojnice Save Turizma sodelovali na skupni stojnici RDO Pomurje in za to tudi plačali.

Rezerve v kulinariki

Janko Kodila iz Šunkarne Kodila pa meni, da se preveč časa in denarja porabi za razne projekte in kupe papirjev, ki ne prinesejo nobene koristi in da so včasih promocijske akcije same sebi namen. Sam je zagovornik razvijanja kulinaričnega turizma, saj »si ljudje želijo spoznavati okuse regije. Novodobni turisti pogosto prihajajo po poteh zaščitenih kulinaričnih izdelkov.« Pri tem pa se mu zdi škodljiv stereotip o Pomurju kot deželi poceni hrane.

Problem je medsebojno komuniciranje

Poleg kulinarike bi moral pomembnejše mesto v pomurskem turizmu najti tudi kulturni turizem, pa meni direktorica zavoda za kulturo, promocijo in turizem občine Gornja Radgona Norma Bale. Čeprav radgonski zavod sodeluje v RDO Pomurje, pa meni, da medsebojno komuniciranje in odnosi v turizmu v regiji »niso na zavidljivi ravni.«