Ponekod bolnik na vrsti takoj, drugod čaka leto dni

Ljubljana – V Sloveniji obstaja vsaj en izvajalec zdravstvenih storitev – bolnišnica, zdravstveni dom ali koncesionar –, pri katerem lahko pridemo na vrsto v skladu s pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, je ugotovilo ministrstvo za zdravje z anonimno anketo. To pomeni, da smo pregledani v 24 urah, kadar je nujno, v enem mesecu pri malignih obolenjih, v treh, če je na napotnici oznaka hitro, kadar je oznaka redno, najpozneje v šestih mesecih in v enem letu pri ortopedskih operacijah. To je napredek, saj pred uveljavitvijo pravilnika ni bilo tako. Pravilnik začne v celoti veljati šele januarja. »Če ne bomo zmogli sami voditi čakalnih list in urediti čakalnih dob, bodo po letu 2013 bolniki začeli odhajati v tujino,« je na resnost potrebe po skrajšanju čakalnih dob na včerajšnjem posvetu opozoril minister za zdravje Dorjan Marušič direktorje, strokovne direktorje in druge predstavnike izvajalcev. Leta 2014 se bodo predvidoma odprle evropske zdravstvene meje in bolniki bodo lahko poiskali zdravljenje kjer koli v Evropi, če bodo doma čakalne dobe predolge. Zdravstvena blagajna pa bo morala zdravljenje v tujini plačati. Kako je s čakalnimi dobami danes?

Ministrstvo je z nadzori ugotovilo, da po dveh mesecih, odkar je sprejet pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, čakalne sezname vodi ustrezno, torej v elektronski obliki, 61 odstotkov vseh izvajalcev. Najboljše so pri tem bolnišnice – med njimi jeseniška in novomeška – najslabši so koncesionarji. Izvajalci bi po novem morali napotnico ob pacientovi prijavi zadržati pri sebi, da se bolnik ne bi mogel prijaviti še kje drugje in tako ustvariti »umetne« čakalne vrste. Tega mnogi izvajalci ne naredijo, ampak napotnico vrnejo pacientu.

V nadzorih je ministrstvo nedvoumno ugotovilo, da pri ortopedskih in uroloških operacijah prihaja do nedopustnega preskakovanja čakalnih vrst, je povedala Biserka Simčič, na ministrstvu vodja oddelka za kakovost. Inšpektorji so ugotovili, da je bolnik pregledan pri zasebniku, kjer pregled plača, nato pa je mimo vrste operiran v javni bolnišnici, pri čemer ta ne dobi niti njegove napotnice. Ministrstvo pričakuje, da bodo izvajalci v kratkem takšno ravnanje odpravili. V nasprotnem primeru bodo ukrepali.

Čakalne dobe so se, odkar velja pravilnik, že nekoliko skrajšale. Najdaljše (te se tudi niso nič skrajšale) so za prvi pregled dojk in pregled z mamografijo. Čakajočih je 9678, od tega čaka 1551 žensk od pol leta do devet mesecev, 6790 žensk od devet mesecev do enega leta, 1337 pa več kot leto dni. Vse našteto je popolnoma nedopustno. Čakajočim ni treba čakati tako dolgo – lahko se prijavijo tam, kjer je čakalna doba najkrajša, kakor je z anketo ugotovilo ministrstvo (glej tabelo). Na spletni strani ministrstva so zapisane tudi podobno ugotovljene najkrajše čakalne dobe za nekatere druge preglede in posege.

Januarja bodo na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) objavljeni seznami o čakalnih dobah vseh izvajalcev za izbrane preiskave in posege. To je tudi eden večjih ciljev pravilnika. Takrat se bodo lahko bolniki in svojci glede na čakalne dobe odločali, kje se bodo prijavili za pregled.