Ponekod do 90 odstotkov izpada pridelka: kmetje čakajo pomoč države

Ministrstvo za kmetijstvo je za pomoč kmetom zaradi letošnje izrazite suše pridobilo evropska sredstva, ki jih namerava država po vsej verjetnosti dopolniti še z lastnimi ukrepi, je ob obisku prizadetih območij povedala državna sekretarka Mojca Erjavec. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je medtem napovedal sveženj predlogov, s katerimi želijo »rešiti, kar se rešiti da«.

Mojca Erjavec si je danes v okolici Domžal ogledala posledice suše in poudarila, da so razmere na terenu zelo resne, zato bo po njenih besedah pri pomoči kmetom sodelovala tudi država.

»Na ministrstvu smo že zagotovili skupno več kot 15 milijonov evrov za reševanje posledic suše in pozebe v lanskem letu, pričakujemo, da se bodo prva izplačila začela konec tega meseca. Glede tekočih ukrepov za blaženje posledic krize zaradi visoke cene gnojil in goriv pa tudi oblikujemo ukrepe. Na evropski ravni smo dobili dodeljenih 2,7 milijona evrov, ki jih bomo zelo verjetno še nadgradili z dodatnimi državnimi ukrepi,« je dejala v izjavi za medije ob robu ogleda.

Reke na vodnem minimumu, dežja komaj za polovico dolgoletnega povprečja

Dodala je, da je v okviru zdajšnjega obdobja skupne kmetijske politike za namakalne sisteme predvidenih približno deset milijonov evrov ter da sta trenutno odprta dva razpisa. »Na terenu smo si ogledati tudi nekatere dobre prakse namakanja,« je povedala.

Po njenih besedah je ministrstvo že naslovilo pobudo na ministrstvo za okolje in prostor, da bi postopke umeščanja kmetijskih objektov v prostor pospešili in poenostavili.

Opozorila je tudi, da bi morali kmetje zaradi vse pogostejših vremenskih ekstremov resneje razmisliti o zavarovanju kmetijske proizvodnje, pri čemer so na voljo tudi subvencionirane premije.

Predlogi za pomoč

Zaskrbljenost nad razmerami izražajo tudi na KGZS, kjer pripravljajo predloge ukrepov, ki jih bodo danes poslali ministrstvu. Podgoršek je pojasnil, da bodo med drugim predlagali finančno pomoč po zgledu iz leta 2022, ko je država ob začetku vojne v Ukrajini za podporo kmetijstvu namenila 30 milijonov evrov spomladi in dodatnih 15 milijonov evrov jeseni. »Pričakujemo neko takšno konkretno pomoč še v tem letu,« je bil jasen.

Med predlogi bodo tudi popis škode, možnosti najema posojil prek slovenskega regionalnorazvojnega sklada ter zmanjšanje administrativnih obveznosti pri prijavljanju višje sile, setve in ozelenitev.

Da bodo v prihodnje nujna večja vlaganja v preventivne ukrepe, je ocenil član sveta KGZS Bojan Cajhen. Po njegovem mnenju bo morala država v letih s tako izrazitimi vremenskimi ujmami kmetijam pomagati bolj odločno, da ne bi opuščale dejavnosti.

Kmet Andrej Hribar pa je ministrstvo zaradi vse bolj spremenjenih vremenskih vzorcev pozval k razmisleku, da bi bilo gnojenje dovoljeno že pred 15. februarjem.

Po zdajšnjih ocenah pri žitih pričakujejo do 50-odstotni izpad pridelka, pri koruzi ponekod celo do 90-odstotnega, pri krompirju med 30 in 90 odstotki, pri oljnih bučah pa škoda po prvih ocenah presega polovico pridelka. Suša povzroča težave tudi v sadjarstvu, vinogradništvu in zelenjadarstvu, posledice pa so vidne tudi v ribogojstvu in gozdovih. Podgoršek je zato kmete ponovno pozval, naj redno spremljajo pojav podlubnikov in pravočasno odstranijo napadena drevesa.

Prizadeta območja bo prihodnji teden obiskal tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj.