Poplave odnašajo pridelek in rodovitno zemljo

Oslabljeni tok v stari strugi Drave ne zmore čistiti lastnega korita in se zarašča, voda pa išče pot preko rodovitnih njiv.

Objavljeno
26. marec 2019 18.48
Posodobljeno
26. marec 2019 18.48
Poplave leta 2012. FOTO: Franc Milošič/Delo
Ptuj – V zadnjih osmih letih je Drava s poplavljanjem v Podravju od Maribora do Središča ob Dravi povzročila za 96,85 milijonov evrov škode. Ker se škoda pri vsaki naslednji poplavi še stopnjuje, so se kmetje Dravskega in Ptujskega polja povezali v civilno iniciativo, ki zahteva ureditev razmer.

V Skorbi v občini Hajdina so na problemski konferenci o poplavah dobili vso podporo ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec: podpira reševanje slehernega kvadratnega metra rodovitne zemlje. 

Razmere ob Dravi postajajo neznosne in vedno bolj kažejo nespametno razvojno politiko poprejšnjih let. Elektrarni Zlatoličje in Formin se napajata preko umetnih dovodnih kanalov, tako da v stari strugi ostaja le malo vode – preko jezu v Markovcih se v staro strogo proti Borlu, Zavrču in Ormožu steka le obveznih 10 kubičnih metrov vode v sekundi pri več kot 200-kubični vodnatosti reke.

image
Poplave leta 2012. FOTO: Franc Milošič/Delo


Zato v stari strugi voda ni več dovolj močna, nima dovolj lastne erozijske moči, da bi sproti čistila svojo strugo, pa v njej ostajajo čedalje večji nanosi proda. Kot za posmeh pa naravovarstvena doktrina tega gramoza ne dovoli odvažati, kot so ga dolga desetletja za gramoziranje in vzdrževanje makadamskih cest in za gradnjo. Tako so na primer za tampon avtoceste gramoz vozili celo iz Hrvaške, čeprav ga je v bližnji stari strugi Drave več kot očitno preveč. 

Na ta vedno višja prodišča pa narasla reka z njiv odnaša rodovitno prst ob vsakem malo višjem vodostaju in tako se dviguje nivo tistih površin, ki so še ostale poplavni logi ob reki. Ker so zdaj že zelo visoki in ker na rodovitnem plavju izredno hitro raste grmovje, predvsem pa tujerodne rastline kot na primer japonski dresnik, se reka ob večjem pretoku nima izliti kam drugam, kot na njive.

Škoda zaradi poplav v Podravju:


(Spodnje Podravje + Zgornje Podravje) po letih:
2012: 34,46 mio + 43,4 mio
2014: 6,01 mio + 3,07 mio
2016: 0, 04 mio + 1 mio 
2018: 3,66  mio + 3,2 mio 


Tako si je na primer v zadnjih treh poplavah urezala nove začasne struge kar preko njiv. V Staršah na primer je lanskega oktobra s petih hektarov velike njivske površine odnesla kar tri metre debelo zgornjo plast. To zemljišče je bilo prej v državni lasti in v najemu ptujske Perutnine, potem pa ga je dobila vrnjenega tamkajšnja agrarna skupnost in kmetje so ga doslej z lastnimi napori, stroji in stroški skoraj že dokončno sanirali. Seveda brez vseh dovoljenj in soglasij, saj se skrb države za reševanje takih problemov ne premakne z mrtve točke. Do 2000 kubikov pretoka bi reka morala ostati v strugi.

image
Poplave leta 2012. FOTO: Franc Milošič/Delo


Zato zdaj kmetje ostro zahtevajo, da se stvari na tem področju popolnoma spremenijo. Kmet Marjan Kramberger v imenu vseh glasno pove, da je treba struge tako urediti, da pri pretroku dva tisoč kubičlnih metrov v sekundi ne bodo več poplavljale. Takšno stanje je nekoč že bilo, ko so bili poplavni logi še nižji in rečna voda še ni bila speljana v kanale elektrarn.

Zato je treba ustanoviti sklad za sanacijo uničenih in poškodovanih površin. Dravske elektrarne pa kmetom razkrivajo, da vsako leto v državni proračun odštejejo kar sedem milijonov letno za takšno vzdrževanje, vendar se ta denar ne vrne k reki, ampak se izgubi v proračunu. 

Ivan Brodnjak, član protipolavne civilne iniciative, opozarja, da je ob stari strugi Drave zdaj poplavno ogroženih dobrih tisoč hektarov prvovrstnih njiv. Tistih, ki jih je vlada še novembra 2016 razglasila za območje posebnega strateškega pomena in ki so od vseh merodajnnih institucij dobili vsa soglasja za komasacije.

Škoda zaradi poplav skupaj 2012–2018:


Spodnje Podravje 45,421.953 evrov
Zgornje Podravje 51,426.453 evrov
Skupaj 96,848.407 evrov


To pomeni, da niso uvrščena med poplavna območja, na katere bi se reka umaknila ob velikih pretokih. Lanskega oktobra so na primer bila poplavljena mnoga območja, ki jih leta 2012, ko je bil pretok reke 2.400 kubikov v sekundi, voda ni dosegla. Tokrat pa je pri pretoku komaj 1.400 kubikov na njih povzročila pravo razdejanje.
 
Peter Pribožič iz KGZ Ptuj pa opozarja, da se je z odnešeno zemljo in muljem zapolnila dobra polovica ptujskega jezera, ki je akumulacijsko jezero za HE Formin na Ptujskem polju. Prvotno je imelo jezero kar 25 milijonov kubičnih metrov volumna, zdaj ga je torej le še slaba polovica. Direktor KGZ Maribor Stane Klemenčič pa opozarja, kako težko je potem tako poškodovane njive pripraviti in urediti do ponovne plodnosti. »Najkvalitetnejša tla izginjajo.Kmetijstvo samo tega ni sposobno reševati in rešiti.«

Župan Markovcev Milan Gabrovec opozarja, da je na tamkašnjem območju stara struga že tako polna, da se reka razlije že pri pretoku 900 kubičnih metrov v sekundi. »Namesto da bi se čistila struga, se razširjajo poplavna območja.«

image
Poplave leta 2012. FOTO: Franc Milošič/Delo


»Vse to pa smo zaščitili z Naturo 2000, skupaj z dresnikom in ambrozijo vred,« poudarja župan Dupleka Mitja Horvat. Večina kmetovalcev v polni dvorani se je strinjala z ugotovitvijo, da je zaščita z Naturo 2000 breme na nepremičnini, ne pa kakšna izjemna priložnost, kot so to napovedovali ob njeni razglasitvi. V tem delu je skoraj celotno omrežje in obvodje Drave zaščiteno z Naturo in to onemogoča kakršnekoli logične in dolgoročne rešitve tako tega kot mnogih drugih problemov. 

Tomaž Prohinar, direktor direkcije za vode, je na začudenje večine prisotnih zatrdil, da pri nas vzdržujemo rečne struge, kolikor se le da, a da naravnih procesov zaraščanja stare struge Drave ni mogoče povsem rešiti in da za poplavna območja ob reki pametnih rešitev tudi ni, saj se jih povsem reaktivirati ne da.

Vodja CI Darko Dobnik pa je še enkrat opozoril, da so lanskoletne poplavne jame nastale na njivah, ki so izven uradnih poplavnih območij in da so te dobile vsa potrebna soglasja za komasacije, tudi od direkcije za vode.

Kmetijska ministrica je v Skorbi obljubila, da se bo z ministrom za okolje o tem pogovorila takoj, ko bo imenovan in da bo njeno ministrstvo aktivno sodelovalo pri nadaljnjem razreševanju tega akutnega problema.