Poplavna varnost v nekaj mesecih, jezero čez nekaj let

Uradno se je začel čezmejni projekt obnove pregrade Vonarje na Sotli, ki omogoča ponovno ojezeritev tega območja.
Objavljeno
13. september 2018 09.00
Posodobljeno
13. september 2018 09.00
Večji del pregrade leži na Hrvaškem, jezero bi si delile dve slovenski in dve hrvaški občini. FOTO: Roman Šipić/Delo
Podčetrtek – Modernizacija in nadgradnja pregrade Vonarje, ki so jo uradno začeli včeraj, ne prinaša le poplavne varnosti ob Sotli, ampak je tudi prvi korak k ponovni ojezeritvi območja. O tem sanjajo štiri občine Slovenije in Hrvaške, ki bi imele dostop do Vonarskega oziroma Sotelskega jezera. Kakšno naj bi to bilo, bo predvidoma znano do poletja 2019, ko naj bi bila pregrada že obnovljena. Vendar se gradbena dela na pregradi zaradi težav pri izbiri izvajalca zaradi vedno višjih cen v gradbeništvu še niso začela.

Želje, da bi območje ob Sotli, kjer je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja že bilo jezero, ponovno ojezerili, so že polnoletne. Najbolj so si za vnovično ojezeritev prizadevali v občinah Rogaška Slatina in Podčetrtek, ki bi z jezerom dobili novo povezavo in tako dodatno turistično ponudbo. Idejo ves čas podpira tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki se je za ojezeritev zavzemal že v času, ko je bil na čelu Term Olimia. Da bi sploh lahko začeli polniti nekdanje območje z vodo, pa morajo obnoviti pregrado Vonarje.

Peter Misja, župan Podčetrtka:
»Sanacija pregrade prinaša bistveno večjo poplavno varnost za številne občine ob Sotli. Želim pa si, da bi v prihodnjih letih ustrezno očistili Sotlo in tudi tisto ograjo umaknili, kar si želimo vsi, ki živimo ob meji. Že vrsto let dokazujemo, da znamo ob meji dobro delati, da se znamo povezovati in jezero bo pozitivno vplivalo na delo v turizmu.«


Obnova pregrade je del mednarodnega projekta za večjo poplavno varnost Sotle (Frisco 2.1). Skupna vrednost projekta je dobrih 1,6 milijona evrov, od tega bo 1,36 milijona evropskih evrov, ostalo si bosta razdelili Slovenija in Hrvaška. Kot je povedal direktor Direkcije RS za vode Tomaž Prohinar, bo pregrada ostala v istih gabaritih, njena višina ostaja 12 metrov: »Obnovili bomo iztočni objekt in prelivno polje, torej betone, zamenjali bomo strojno opremo, zapornice, lopute, omogočili daljinsko spremljanje pregrade, zagotovili boljšo potresno varnost in daljinsko upravljanje. Na zunaj bo objekt predvsem lepši.«

Nujno bo sodelovanje

Delati naj bi začeli še to jesen, je dejal Prohinar, čeprav že zamujajo. Ponoviti so morali razpis za izvajalca del, saj se na prvi razpis ni javil nihče. Na drugem je bila ponujena cena za 100.000 evrov višja, kot so projekt ocenili sami. Prohinar napoveduje, da bodo dela kljub temu končali konec maja 2019, priznava pa, da so višje cene težava: »To je nepredvidena okoliščina, pomeni, da moramo zagotoviti dodatna sredstva in se pogajati z izvajalci. Vsaka ponovitev razpisa pomeni dodaten zamik.«

Posebna zgodba je tudi dejstvo, da bosta imeli slovenska in hrvaška stran vsaka svojega izvajalca gradbenih del, nadzor bo skupen, je povedal direktor Hrvatskih vod Zoran Đuroković: »Lažje bi bilo, če bi imeli enega izvajalca, ampak takšna so programska pravila.« Hrvaška naj bi razpis za izvajalca objavila v prihodnjih desetih dnevih, njen del obnove pa je ocenjen na dober milijon evrov, saj je večji del pregrade na hrvaški strani. Upravljanje pregrade bo skupno, je še dejal Đuroković: »To bo izziv za stroko, ni pa razloga, da pri tem ne bi bili uspešni.«

Turistični razvoj

Že prvotni namen pregrade pred štiridesetimi leti je bil protipoplavna varnost, območje za pregrado pa so ojezerili, da bi imeli pitno vodo, vodo za namakanje kmetijskih zemljišč in za razvoj turizma. Končalo se je klavrno, Vonarsko jezero, ki je imelo takrat 195 hektarov površine, so morali izprazniti, ker je bila voda zelo slabe kakovosti in je tudi smrdelo. Po več desetletjih, ko so na teh območjih zrasle tudi čistilne naprave, so prepričani, da se to ne bo ponovilo.

Tomaž Prohinar, direktor Direkcije RS za vode:
»Študije, ki jih potrebujemo za ojezeritev, bodo končane do poletja. Med drugim so to tudi popisi živalskih vrst, ki živijo na tem območju in je treba to spremljati skozi različna obdobja. Bodo pa pogovori z okoljevarstveniki zagotovo ena pomembnih tem, ki jih bo treba ustrezno rešiti pri ponovni ojezeritvi.«


Vendarle pa so se pojavili dvomi o velikosti jezera. Nekdanja ministrica Irena Majcen je napovedovala, da bo že leta 2015 znana kota ojezeritve, a ta še danes ni določena. Prohinar je dejal, da bo več podatkov znanih do poletja: »V enem mesecu pričakujemo objavo naročil za analize sedimentov, kakovosti vode, hidrološko študijo, ki bo podala končno določitev kote in režim obratovanja jezera.«

Zoran Đuroković, direktor Hrvatskih vod:
»Tudi z dodatnim denarjem želimo omogočiti ponovno ojezeritev, s čimer bi omogočili turistični razvoj, boljše življenje na obeh straneh meje. O meji sicer ne govorimo. Želimo narediti jezero, kjer nihče ne bo videl meje. Naša naloga je, da to naredimo čim lepše in čim bolj uspešno, državi pa bosta rešili morebitne druge probleme, v katere se mi, kot stroka, ne vmešavamo.«


Jezero si za novo turistično priložnost želita tudi hrvaški občini Hum na Sutli in Zagorska Sela. Podčetrtški župan Peter Misja je pred leti dejal, da če bi zavihali rokave, bi bila voda lahko v Vonarskem jezeru že letos, zdaj pa prepričano napoveduje: »V jezeru se bom kopal 2020.«