Popravilo krožišča je odrezalo Istro od sveta

Prenova krožišča na Belvederju nad Izolo je odrezala Istro od sveta. Izvajalec del (CPK Koper) in naročnik del (Direkcija RS za infrastrukturo) nista ustrezno poskrbela za učinkovito odvijanje prometa v času del. Vsi, ki se vozijo po tej cesti, so ogorčeni, saj jim zamašek povzroča veliko škodo. Minister Jernej Vrtovec pa doslej ni našel ukrepov za odpravo težav.

Spomeniško palačo bi spremenili v apartmaje, kupca povezana z Matozom

Škoda je v največji meri težko izračunljiva. Ljudje zamujajo v službo, dijaki in študentje v šole in na predavanja, bolniki težko pridejo v bolnišnico, vsi porabijo veliko več časa in dragocenega goriva, okolje pa je še toliko bolj obremenjeno z izpusti. Vozniki zasedajo tudi vse preozke lokalne ceste in grenijo življenje na vaseh in v zaselkih.

Vsi odgovorni so vedeli, da bodo težave, saj gre za cesto, na kateri so zastoji, tudi ko na njej ni ovir. Zdaj pa še enosmerni promet. Semafor so postavili že v začetku junija, vendar so zaradi protestov prebivalstva tedaj dela prekinili in dela zdaj nadaljujejo, čeprav prometa tudi v dveh jesenskih mesecih ni bistveno manj.

Tisti, ki se pogosto prevažajo po tej cesti, trdijo, da je naročnikom del povsem vseeno za vse posledice zastojev. Piranski župan Andrej Korenika je že junija zahteval začasno prekinitev del in uvedbo ukrepov za izboljšanje razmer, nedavno je vnovič pisal ministru Jerneju Vrtovcu in zahteval pretočnost prometa. Na nevzdržne razmere je istega ministra opozorila tudi piranska poslanka Meira Hot (SD), vendar se je Vrtovec odzval z besedami, ki smo jih že večkrat slišali, da namreč ni mogoče vpeljati nočnega dela, ker predpisi to prepovedujejo.

Vsak dan so tu zastoji. FOTO: Boris Šuligoj

Prizadeti krajani in vozniki se s takim izgovorom niso sprijaznili. Na delovišču vidijo v povprečju le kake štiri ali pet delavcev in en ali dva stroja. Če bi bilo delavcev petkrat več (denimo 30 ali 40), bi tudi dela potekala hitreje. Prav tako bi naredili dvakrat več, če bi dela začeli ob šestih in jih končali ob 22. uri, pa brez nočne izmene. Predsednik (najbolj prizadete) izolske krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava Giulio Ritoša je na primer predlagal, da bi morali iskati še druge rešitve.

Najbolj logična se zdi, da bi promet preusmerili na košček stare obalne ceste pod hotelom Belveder, kjer je med to cesto in obstoječo cesto le 10 metrov zelenega pasu. Teh deset metrov zelenice bi začasno odstranili in jo po končanih delih na novo vzpostavili. Strošek bi bil zanemarljiv, bi pa rešitev omogočila dvosmerni promet. Prav tako bi lahko organizirano (v eno smer) vsaj ob konicah  preusmerjali promet tudi po dveh najbližjih lokalnih cestah. Končno pa jih zanima, zakaj je bil potreben tako velik poseg, če bodo čez nekaj let res začeli graditi novo obalno cesto med Izolo in Lucijo po povsem novi trasi.

Sredi Portoroža ne bo igralnice, morda bo igralni salon

Vsak od teh neizkoriščenih ukrepov bi lahko pomembno izboljšal pretočnost na cesti. Z DRSI pa so sporočili, da je možen le enosmerni promet, ker so vse druge možnosti preučili in ne pridejo v poštev.

Strateško prometno zanemarjanje

Z državne perspektive se zdi belvederski minoren problem. Če ga postavimo v spoznanje širši kontekst, ugotovimo, da je problem prenove »nepomembnega« krožišča, skozi katerega potuje pol Istre, očitna posledica zanemarjanja prometnih razmer v Istri nasploh. Tranzitna cesta v Istro bi morala biti zgrajena že zdavnaj. Prostorski načrt zanjo so naročili že leta 2004, ministrica Bratuškova ga je obljubljala leta 2027, do zgrajene ceste pa bo minilo še vsaj 10 let.

DPN za obalno hitro cesto do Lucije je bil sprejet že leta 2008, pa še niti vseh zemljišč niso odkupili in še niso naročili projektov za gradbeno dovoljenje. Ves ta čas poteka v (hrvaški) Istri razvoj s kozmično hitrostjo. Vse oblasti in politične barve so zanemarjale prometno rešitev v Istri. Težko bi verjeli, da se je to dogajalo po naključju, nehote, po nemarnosti ali iz določenih objektivnih opravičljivih razlogov.

Primer Belveder je lep dokaz, da se takšna miselnost nadaljuje. Vse bolj očitno imajo prav tisti, ki trdijo, da je takšno stanje prometnic v Istri posledica strateških (torej bolj ali manj premišljenih) odločitev. Za državo strateško pomembno koprsko pristanišče je bilo zadnje priključeno na državno avtocestno omrežje.

Slovenija je prej zgradila avtocesto do meje z Italijo, torej do tržaškega pristanišča. Najvplivnejši Slovenci imajo čez palec 100.000 nepremičnin v Istri (slovenski in hrvaški del), vendar niti oni nimajo vpliva. Bomo videli, kako bodo ta (še večji) problem sprejemali čez pet let.