Poraba javnih sredstev ni poslovna skrivnost
NKBM mora posredovati določene podatke o svetovalnih, sponzorskih in podobnih pogodbah.
Odpri galerijo
Tako ustavno kot evropsko in vrhovno sodišče so zavrnili sklicevanje NKBM na poslovno skrivnost. Foto Tadej Regent
Ljubljana – Številni zavezanci zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) še vedno zavračajo razkrivanje določenih informacij in se pri tem sklicujejo na poslovno skrivnost. A vse več sodnih odločitev pritrjuje, da morajo biti te informacije javne, kadar gre za porabo javnih sredstev.
V zadnjem obdobju je bilo sprejetih več sodnih odločitev, ki potrjujejo, da ima javnost pravico do podatkov o porabi javnih sredstev zavezancev po ZDIJZ. Vrhovno sodišče je namreč konec novembra zavrnilo zahtevo Nove KBM po reviziji odločitve upravnega sodišča, ki je pritrdilo informacijskemu pooblaščencu, da so določeni podatki iz svetovalnih, sponzorskih in podobnih pogodb državnih družb, sklenjenih pred aprilom 2014, ko je zanje začela veljati novela ZDIJZ, javni. To konkretno pomeni, da bo morala NKBM te podatke za obdobje od 1. oktobra 2012 do 17. aprila 2014 posredovati prosilki. Po tem datumu je bila NKBM takrat kot državna banka zavezana podatke o vrsti posla, o pogodbenem partnerju, vrednosti in trajanju posla iz takih pogodb objavljati na spletni strani.
Evropsko sodišče je namreč vrhovnemu sodišču odgovorilo, da razkritje teh podatkov ni v nasprotju z evropsko zakonodajo, ker da gre v pogodbah za poslovno skrivnost, kot je to trdila NKBM. Vrhovno sodišče se je na evropsko obrnilo, potem ko je lani naše ustavno sodišče sklenilo, da določila ZDIJZ, ki določene podatke iz pogodb družb v državni lasti opredeljujejo kot absolutno javne, ni v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je pri tem menilo, da je ta poseg sorazmeren s ciljem uveljavljanja javnih koristi, pri tem pa opozorilo, da se to nanaša tudi na sanirane banke, med katere sodi tudi NKBM.
Vrhovno sodišče je v nadaljevanju še zapisalo, da določila ZDIJZ, ki določajo, da so podatki o vrsti posla, o pogodbenem partnerju, vrednosti in trajanju posla svetovalnih, sponzorskih in podobnih pogodb javni, niso v neskladju z določbami zakona o gospodarskih družbah, ki urejajo poslovno skrivnost. Kot neutemeljen je zavrnilo tudi očitek, da gre pri konkretni zahtevi, ki sega pred april 2014, za kršitev povratne veljave pravnih aktov.
»Takšno odločitev vrhovnega sodišča seveda pozdravljamo, je pa bila glede na veljavno zakonsko ureditev v ZDIJZ in na stališče ustavnega sodišča, da ZDIJZ ni v nasprotju z ustavo, v resnici edino pričakovana. Pri tem pa ne moremo prezreti, da je informacijski pooblaščenec izdal odločbo pred več kot štirimi leti, upravno sodišče pa pred več kot tremi leti in gre torej za zelo dolgotrajen sodni postopek,« opozarja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Na poslovno skrivnost se je glede zahteve Dela, ki je leta 2016 hotelo dobiti vpogled v pogodbe o prodaji deležev v državnih družbah, skliceval tudi Slovenski državni holding (SDH), a je informacijski pooblaščenec odločil, da je vsebina teh pogodb razen v delih, ki vsebujejo osebne podatke, javna. A Tako SDH kot nekateri kupci teh deležev so odločbo pooblaščenke spodbijali na upravnem sodišču, ki pa je nedavno v primeru prodaje Elana tožbo Wiltan Enterprises Limited zavrnilo. Upravno sodišče je v odločilo, da so »podatki o porabi javnih sredstev vedno javni«. Pri tem je poudarilo, da SDH razpolaga z javnimi sredstvi oziroma upravlja z državnim premoženjem, zasebni kupci pa da se morajo zavedati, da posel sklepajo za javnim sektorjem, za katerega veljajo pravila o preglednosti in odgovornosti.
Na odločitev upravnega sodišča je bil na vrhovno sodišče vložen predlog za dopustitev revizije, o katerem še ni odločeno, kar pomeni, da se lahko pravnomočna odločitev še spremeni. A Prelesnikova ugotavlja, da gre pri odločitvah upravnega sodišča trend res v smeri, da so »podatki o porabi javnih sredstev javni in da se v tem delu niti zavezanci niti zainteresirane tretje osebe ne morejo sklicevati na poslovno skrivnost, kar informacijski pooblaščenec pozdravlja«. Upravno sodišče je v preteklem obdobju zavrnilo kar nekaj tožb zoper odločitev informacijskega pooblaščenca, ki je presodil, da so določeni podatki javni.
V zadnjem obdobju je bilo sprejetih več sodnih odločitev, ki potrjujejo, da ima javnost pravico do podatkov o porabi javnih sredstev zavezancev po ZDIJZ. Vrhovno sodišče je namreč konec novembra zavrnilo zahtevo Nove KBM po reviziji odločitve upravnega sodišča, ki je pritrdilo informacijskemu pooblaščencu, da so določeni podatki iz svetovalnih, sponzorskih in podobnih pogodb državnih družb, sklenjenih pred aprilom 2014, ko je zanje začela veljati novela ZDIJZ, javni. To konkretno pomeni, da bo morala NKBM te podatke za obdobje od 1. oktobra 2012 do 17. aprila 2014 posredovati prosilki. Po tem datumu je bila NKBM takrat kot državna banka zavezana podatke o vrsti posla, o pogodbenem partnerju, vrednosti in trajanju posla iz takih pogodb objavljati na spletni strani.
Sklicevanje na zaupnost informacij Foto Delo
Evropsko sodišče je namreč vrhovnemu sodišču odgovorilo, da razkritje teh podatkov ni v nasprotju z evropsko zakonodajo, ker da gre v pogodbah za poslovno skrivnost, kot je to trdila NKBM. Vrhovno sodišče se je na evropsko obrnilo, potem ko je lani naše ustavno sodišče sklenilo, da določila ZDIJZ, ki določene podatke iz pogodb družb v državni lasti opredeljujejo kot absolutno javne, ni v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je pri tem menilo, da je ta poseg sorazmeren s ciljem uveljavljanja javnih koristi, pri tem pa opozorilo, da se to nanaša tudi na sanirane banke, med katere sodi tudi NKBM.
Ni navzkrižja z ZGD
Vrhovno sodišče je v nadaljevanju še zapisalo, da določila ZDIJZ, ki določajo, da so podatki o vrsti posla, o pogodbenem partnerju, vrednosti in trajanju posla svetovalnih, sponzorskih in podobnih pogodb javni, niso v neskladju z določbami zakona o gospodarskih družbah, ki urejajo poslovno skrivnost. Kot neutemeljen je zavrnilo tudi očitek, da gre pri konkretni zahtevi, ki sega pred april 2014, za kršitev povratne veljave pravnih aktov.
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Foto Jože Suhadolnik/Delo
»Takšno odločitev vrhovnega sodišča seveda pozdravljamo, je pa bila glede na veljavno zakonsko ureditev v ZDIJZ in na stališče ustavnega sodišča, da ZDIJZ ni v nasprotju z ustavo, v resnici edino pričakovana. Pri tem pa ne moremo prezreti, da je informacijski pooblaščenec izdal odločbo pred več kot štirimi leti, upravno sodišče pa pred več kot tremi leti in gre torej za zelo dolgotrajen sodni postopek,« opozarja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Na poslovno skrivnost se je glede zahteve Dela, ki je leta 2016 hotelo dobiti vpogled v pogodbe o prodaji deležev v državnih družbah, skliceval tudi Slovenski državni holding (SDH), a je informacijski pooblaščenec odločil, da je vsebina teh pogodb razen v delih, ki vsebujejo osebne podatke, javna. A Tako SDH kot nekateri kupci teh deležev so odločbo pooblaščenke spodbijali na upravnem sodišču, ki pa je nedavno v primeru prodaje Elana tožbo Wiltan Enterprises Limited zavrnilo. Upravno sodišče je v odločilo, da so »podatki o porabi javnih sredstev vedno javni«. Pri tem je poudarilo, da SDH razpolaga z javnimi sredstvi oziroma upravlja z državnim premoženjem, zasebni kupci pa da se morajo zavedati, da posel sklepajo za javnim sektorjem, za katerega veljajo pravila o preglednosti in odgovornosti.
Sodišče zavrača tožbe
Na odločitev upravnega sodišča je bil na vrhovno sodišče vložen predlog za dopustitev revizije, o katerem še ni odločeno, kar pomeni, da se lahko pravnomočna odločitev še spremeni. A Prelesnikova ugotavlja, da gre pri odločitvah upravnega sodišča trend res v smeri, da so »podatki o porabi javnih sredstev javni in da se v tem delu niti zavezanci niti zainteresirane tretje osebe ne morejo sklicevati na poslovno skrivnost, kar informacijski pooblaščenec pozdravlja«. Upravno sodišče je v preteklem obdobju zavrnilo kar nekaj tožb zoper odločitev informacijskega pooblaščenca, ki je presodil, da so določeni podatki javni.
