Države z najdaljšimi čakalnimi dobami v zdravstvu: Slovenija je med njimi

V Sloveniji so pacienti leta 2024 na operacijo zamenjave kolka čakali povprečno 667 dni oziroma skoraj dve leti, kaže poročilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Health at a Glance 2025 (Zdravje na pogled 2025). Še leta 2020 je bila čakalna doba 417 dni, pred pandemijo covida-19 leta 2019 pa nekaj več kot leto dni.

Pri zdravstvu popoln obrat od prejšnje politike

V primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami so čakalne dobe v Sloveniji bistveno daljše. Na Hrvaškem je bilo treba leta 2024 na zamenjavo kolka čakati 154 dni, na Madžarskem 209 dni, na Poljskem pa 343 dni. Avtorji poročila poudarjajo, da so številke povprečje in da so morali nekateri za zdravstvene storitve čakati še veliko dlje, navaja Euronews.

Dolge ostajajo tudi čakalne dobe za operacijo sive mrene. V Sloveniji so pacienti leta 2024 čakali do 280 dni, medtem ko so na Poljskem, Švedskem, v Španiji in na Madžarskem na poseg čakali 50 dni ali manj. OECD ugotavlja, da so se čakalne dobe po pandemiji podaljšale v več evropskih državah, med njimi tudi v Sloveniji.

Več kot tri odstotke Slovencev nezadovoljnih

Kljub dolgim čakalnim dobam je v Sloveniji celotno prebivalstvo vključeno v osnovni nabor zdravstvenih storitev. Z razpoložljivostjo kakovostne zdravstvene oskrbe je zadovoljnih 71 odstotkov prebivalcev, kar je nad povprečjem držav OECD. Glede na poročilo je 3,3 odstotka prebivalcev nezadovoljnih z zdravstveno oskrbo.

Dolge so tudi čakalne dobe za operacijo sive mrene. Fotografija je simbolična. FOTO: Blaž Samec

Slovenija ima 3,5 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar je manj od povprečja OECD (3,9), medtem ko je medicinskih sester 10,5 na tisoč prebivalcev, kar presega povprečje 9,2. Precej slabša slika je v dolgotrajni oskrbi. Na sto prebivalcev, starejših od 65 let, je zaposlenih le 1,8 delavca v dolgotrajni oskrbi, medtem ko povprečje OECD znaša pet zaposlenih. Tudi farmacevtov je manj od povprečja – 74 na 100.000 prebivalcev v primerjavi s 86.

Višja smrtnost zaradi samomora

Slovenija po podatkih OECD na področju zdravstvenega stanja in dejavnikov tveganja presega povprečje pri štirih od desetih ključnih kazalnikov. Pričakovana življenjska doba znaša 82 let, kar je 0,9 leta več od povprečja. Stopnja prepričljive umrljivosti je 134 smrti na 100.000 prebivalcev, kar je manj od povprečja, ki znaša 145 smrti, prav tako je nižja tudi stopnja ozdravljive umrljivosti, ki znaša 53 smrti na 100.000 prebivalcev v primerjavi s povprečjem 77.

Po drugi strani je stopnja samomorov višja od povprečja OECD, saj v Sloveniji znaša 15 smrti na 100.000 prebivalcev, štiri več of povprečja. Svoje zdravje kot slabo ali zelo slabo ocenjuje 8,4 odstotka prebivalcev, kar je 0,4 odstotka več od povprečja.

Med dejavniki tveganja za zdravje je delež dnevnih kadilcev v Sloveniji 17,4 odstotka v primerjavi s povprečjem 14,8 odstotka. Tudi poraba alkohola je višja, saj znaša 9,7 litra na prebivalca na leto, medtem ko v državah, zajetih v poročilu, povprečna oseba na leto spije 8,5 litra alkohola.

Čakalne dobe se po državah razlikujejo zaradi različne količine pacientov, razpoložljivih sredstev in ponudbe zdravstvenih storitev. FOTO: Blaž Samec

Delež odraslih s čezmerno telesno težo znaša 19 odstotkov in je enak povprečju OECD.

Kazalniki kakovosti zdravstvene oskrbe kažejo mešano sliko

Proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju je cepljenih 90 odstotkov upravičenih otrok, kar je manj od povprečja OECD. Presejalnega programa za raka dojk se udeleži 78 odstotkov žensk, kar pa je skoraj četrtino več od povprečja.

Število bolnišničnih sprejemov, ki bi se jih dalo preprečiti, znaša 402 na 100.000 prebivalcev. Umrljivost v 30 dneh po akutnem srčnem infarktu znaša 5,7 odstotka, kar je za 1,2 odstotka bolje od povprečja, medtem ko je umrljivost po možganski kapi 11,7 odstotka, kar je štiri odstotke več od povprečja držav, zajetih v poročilu.

Starši so danes google in tiktok zdravniki

Zdravstvena oskrba, storitve in dolžina čakalnih dob se po državah razlikuje zaradi različne količine sredstev, namenjenih za zdravstveni sektor. Glede na podatke portala Eurostat so prav dolge čakalne dobe eden izmed glavnih razlogov za nezadovoljstvo med pacienti.