Portal v svet ali ovira potovalni svobodi?

Ljubljana – Pandemija covida-19 je zadala hud udarec svetovni mobilnosti. Države, ki so se ponašale z najmočnejšimi potnimi listi in dostopom do drugih brez vizumov, so zaradi korona virusa zaprle meje. Odprtost meja je v vsega nekaj mesecih padla za 65 odstotkov in svet je naenkrat ugotovil, da imeti močan potni list ni več prednost. Covid je omajal tudi njegovo vrednost.



Brez vplivov covida na svobodo potovanj po Henleyevem potnem indeksu v letu 2020 za najmočnejši potni list velja japonski. Japonci s svojim potnim listom brez vizuma potujejo v 191 držav. Za primerjavo: afganistanski, iraški in sirski potni listi odpirajo meje v manj kot trideset držav, zaradi česar veljajo za najšibkejše. Slovenski potni list, s katerim je brez vizuma mogoče v 180 držav, je na visokem dvanajstem mestu. Deli si ga z Latvijo in Islandijo.

Cenjeni evropski potni listi

Že desetletje med najmočnejšimi vztrajajo potni listi Velike Britanije, Danske, Švedske, Finske, Nemčije, Luksemburga, Francije, Italije in Nizozemske. Po 2010 so se jim pridružile tudi »eksotične«, kot denimo Japonska in Singapur. Leta 2017, ko je bila Slovenija uvrščena dve mesti višje kot letos, se je Singapurju kot prvi azijski državi uspelo postati država z najbolj »uporabnim« potnim listom. Temu je botrovala odločitev paragvajskih oblasti, da odpravijo vizume za singapurske državljane, kar je pomenilo, da lahko še šest milijonov Azijcev več brez vizuma leti v Paragvaj.

Slab vpliv brexita in Trumpa

Če je še pred desetletjem prvo mesto pripadlo Združenemu kraljestvu, je do 2019 britanski potni list padel na šesto mesto in se pridružil Kanadi, Novi Zelandiji in še petim evropskim državam. Po brexitu bo Združeno kraljestvo bodisi zaznalo vrnitev pretekle slave bodisi bo padlo še nižje, so lani ugibali pri Henleyu. V 2020 je britanski potni list padel na sedmo mesto; deli si ga z ZDA. Ameriški potni list je začel izgubljati svojo nekdanjo slavo z zmago Donalda Trumpa. Ameriški potni list je v Trumpovi administraciji deležen premalo pozornosti kljub obljubi o veliki Ameriki, komentirajo v Henleyu.



Za nekatere ljudi je potni list portal v svet, drugim predstavlja oviro njihovi potovalni svobodi. Slednjo so pandemija in posledično prepovedi potovanj še dodatno oklestili. Ko je ameriška administracija v 2017 prepovedala priseljevanja iz sedmih držav, je svet njihovo potezo označil za rasistično in ksenofobično. V pandemiji, pravijo pri Henleyu, so takšni ukrepi postali univerzalni in – nujni. Trenutno stanje je začasno, a na dolgi rok bo korona kriza, ocenjujejo, verjetno spodkopala prestiž potnih listov EU in zahodnih držav. V tako negotovih časih je zato pričakovati, da se bo povpraševanje po dvojnih državljanstvih povečalo. Ljudje bodo želeli v varne in čiste države z dobro zdravstveno politiko, napoveduje Henley.

Korona Slovence drži doma

Domača statistika kaže, da se je doslej vsako leto več kot polovica Slovencev, starejših od petnajst let, odpravila vsaj na eno zasebno potovanje. Samo v prvem četrtletju letošnjega korona leta pa je na pot odšlo štirideset odstotkov Slovencev manj kot lani v istem času, prenočevala jih je tretjina manj kot lani in tudi trošili nismo kot običajno: celo petnajst evrov na osebo na dan manj kot lani.