Tiskane izdaje
Ptujskega grajskega obzidja se od februarja do danes ni še nihče dotaknil. Takrat se je namreč del obzidja podrl, del pa grozeče razpokal, kamenje je zasulo mestni vinograd pod zidom. Ruševine so malo pospravili, opravili geološke in geomehanske meritve, zdaj pa tečejo papirnati postopki. Ministrstvo za kulturo do 13. julija čaka ponudnike na javni razpis.
Vlada je iz proračunske rezerve odobrila 348.966 evrov za sanacijo; javni razpis pa ne navaja niti limita za ponudnike, tako da ni mogoče vedeti, koliko bo sanacija v resnici stala in zakaj je vlada odobrila prav takšno vsoto. Ker vemo, kako se z izbiranjem ponudnika lahko zapleta in ker bo ta šele po dokončni izbiri in sklenitvi pogodbe imel na voljo tri mesece za delo, bodo torej Ptujčani pod obzidjem nelagodno živeli in spali vsaj še do zime. Če pa se bo na tem delu pokazalo kaj arheološko zanimivega, naj bi se dela zavlekla še za en mesec. A je takšno računanje časa za arheološka raziskovanja na Ptuju le večno ugibanje.
Za prebivalce ob Grajski in delu Prešernove ulice ter dela Slovenskega trga očitno ni nikomur mar, saj se kadarkoli lahko poruši še vsaj deset ali več metrov grobo razpokanega zidovja, in spodnje hiše ne bodo mogle obvarovati stanovalcev pred velikimi kotalečimi kamni in skalami. Ptujski župan Miran Senčar poudarja, da si sicer prizadeva za sanacijo, a jo mora opraviti država. Občina ministrstvu piše, ga obvešča in zahteva sanacijo, ker to od nje zahtevajo njeni prebivalci v ogroženem predelu starega mesta.
Grajska ulica, ki so jo zaprli le z znakom prepovedi za hojo, je v resnici glavna turistična pot iz mestnega jedra na grad. Turistična sezona je tu in mnogi turisti prepoved obidejo in se povzpnejo na grad, ne vedoč, kakšna nevarnost jim preti. Zaradi podora letos občina tudi ne obdeluje mestnega vinograda, ki je tik pod porušenim obzidjem. Rez in trgatev v tem vinogradu sta doslej bila občinska družabna dogodka, pridelano vino pa so posebej skletarili za protokolarne polnitve. Mestni viničar Andrej Rebernišek opozarja, da bi bilo treba pod obzidje namestiti vsaj ustrezno lovilno mrežo. Ker skozi glavne poletne mesece torej še ni mogoče pričakovati resnega obnavljanja,, bo torej vzhodni del južnega kraka obzidja še kar nekaj časa "visel" nad starim mestom.
