Tiskane izdaje
Farmacevtska, kemična, kozmetična, tekstilna in prehrambena industrija sta v letu 2008 glede na uradno poročilo evropske komisije povzročili 12 milijonov smrti živali. »Opozarjamo, da ta številka ni prava, saj v njej niso upoštevane gensko spremenjene živali, od katerih jih mnogo ne pride do laboratorijev,« pravi Špela Šuškovič iz Veganske iniciative, centralnega odbora za Slovenijo pri državljanski pobudi. Organizatorji pobude ocenjujejo, da se število žrtev omenjenih industrij giblje okrog 36.000.
»Problem pri oceni žrtev je tudi, da podjetja in institucije informacij o laboratorijih in testiranjih na živali ne objavljajo javno. Raziskovalci so sicer samo v Avstriji našteli 400 takšnih laboratorijev,« pravi Šušnikova.
Preizkus toksičnosti LD50, s katerim se ugotavlja učinek strupenosti določene snovi, se izvaja tako dolgo, dokler polovica živali ne umre. Zloglasna so tudi testiranja draženja oči in očesne sluznice. V oči zajcev nakapajo kemične snovi in nato daljše obdobje spremljajo odzive zajčjih oči na različne količine vnesene snovi. Živali med postopkom ne dobivajo nobenih protibolečinskih sredstev.
Poskusnih »zajčkov« vse več
V nekaterih evropskih državah so zaradi pritiska nekaterih raziskovalcev in javnosti že pred časom sprejeli smernice 3R (Refine, reduce, replace). Kljub temu, da so z njimi želeli v čim večji meri poskuse na živalih zamenjati z metodami, ki ne vključujejo uporabe živali, pa se število žrtev ne zmanjšuje in ponekod celo narašča.
»Te smernice so prepogosto le prikladna vsebina za opise na spletnih straneh ali medle odgovore, namenjene zainteresirani javnosti,« je prepričana naša sogovornica.
V Veliki Britaniji so na primer v nasprotju z načrti, v lanskem letu zabeležili kar 8,7 odstotno zvišanje letnega števila poskusnih živali (v letu 2012 so v tej državi izvedli kar 4,11 milijonov poskusov). Od tega se je za 22 odstotkov zvišalo število poskusov na primatih, za 14 odstotkov na ovcah in za 6 odstotkov na psih.
Te dni se v Veliki Britaniji pričenja tudi borba proti postavitvi novega centra za vzrejo psov za poskuse v Yorkshiru. Tam namreč pse rutinsko uporabljajo za testiranje toksičnosti zdravil za ljudi in živali ter kemične snovi v kmetijski industriji.
Organizatorji pobude, med njimi je kar nekaj uglednih znanstvenikov, raziskovalcev in univerzitetnih profesorjev, kot so zoolog André Ménache iz Velike Britanije, profesor bioetike na Univerzi v Padovi Gianni Tamino, zdravnik in celični biolog Claude Reiss iz Francije, doktorica molekularne genetike Ingegerd Elvers ter mnogi drugi, so prepričani, da moderna znanost z uporabo človeških celičnih in tkivnih kultur ter čipov, ki posnemajo presnavljanje snovi v človeškem organizmu, ter računalniškega modeliranja, dosega neprimerljivo natančnejše rezultate in posledično varnejše izdelke kot testiranje na živalih.
Testiranje na živalih ni zanesljivo
»Te metode so mnogo boljši modeli delovanja učinkovine v človeškem telesu. Iz odziva enega kompleksnega organizma ne moremo sklepati na odziv drugega kompleksnega organizma, zato živalski modeli za napovedovanje nastanka, poteka in zdravljenja bolezni pri človeku nimajo zanesljive napovedne vrednosti,« pojasnjuje Šuškovičeva.
Šimpanzi, na primer, so imuni na aids, hepatitis B in malarijo. Morfij je za ljudi in miši pomirjevalo, za mačke in konje pa poživilo. Aspirin je za nekatere živali smrtno nevaren. Arzen, ki je za človeka strupen, je ovcam, ježem in žabam neškodljiv. Izrazite razlike se pojavljajo tudi med živalmi različnega spola znotraj iste vrste.
Vse to so razlogi, ki so prepričali dober milijon državljanov in državljank Evropske unije, da so prispevali svoj podpis pod evropsko pobudo. A kot opozarjajo organizatorji, je treba podpise zbirati še naprej, vse do 1. novembra, saj bo najverjetneje precej podpisov neveljavnih; če se je nekdo podpisal tako na papirju kot na spletu, se to šteje kot en podpis. Organizatorji ocenjujejo, da je potrebnih še približno dodatnih 200.000 podpisov.
»Res bi bilo nesprejemljivo in žalostno, da bi po vsem vloženem trudu pobuda na koncu zaradi nekaj tisoč manjkajočih podpisov ne bi uspela,« pravi Šuškovičeva.
Vse podpise, zbrane na papirju, bodo po 1. novembru zbrali v centralnem uradu v Palermu, nato jih bodo pristojni organi držav članic preverili ter izdali listine o številu veljavnih podpisov. Končni rezultati o številu veljavnih podpisov bodo predvidoma znani februarja prihodnje leto.
Do prepovedi testiranja še kar nekaj časa
Aprila sledi obvezna predstavitev pobude v Evropskem parlamentu, nato pa ima Evropska komisija tri mesece časa, da pisno sporoči, kakšne ukrepe namerava sprejeti na področju zaščite živali, ki jih uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene.
Če bo zbranih dovolj popisov, bo to šele druga uspešna pobuda v zgodovini Evropske unije, zato je po besedah Šuškovičeve težko napovedati, kakšen bo končni rezultat. »Ne zdi pa se verjetno, da bi naše zahteve preprosto zavrnili, saj je pritisk milijona državljanov močan in ga bo morala Evropska komisija prej ali slej tudi upoštevati.«
Če bo šla direktiva v ponovno razpravo v EU parlamentu, lahko pričakujemo, da bo sprejemanje nove trajalo kar precej časa, verjetno nekaj let. Je pa evropska poslanka Michele Rivasi med drugim predlagala, da se v novo direktivo zapiše datum, ko bodo vsi poskusi na živalih v EU ukinjeni.
