Poslanci v bran zakonu o bačnih izbrisih
Po vetu državnega sveta je zakon dobil potrebno podporo na pristojnem odboru.
Odpri galerijo
Marija Lah FOTO: Mavric Pivk/Delo
Zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank je primeren, je presodil odbor za javne finance, ki je o omenjenem zakonu odločal po tem, ko je nanj državni svet vložil veto. Za tak sklep je glasovalo deset poslancev, s čimer je bila za las zagotovljena potrebna absolutna večina.
O zakonu, ki naj bi razlaščenim lastnikom delnic in podrejenih obveznic bank omogočil vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije, mora zdaj ponovno odločati še državni zbor, zanj pa mora glasovati najmanj 46 poslancev.
Kot je povedala predstavnica državnega sveta Marija Lah, so veto na zakon izglasovali, ker sprejeti zakon pravnega varstva nekdanjih imetnikov podrejenih obveznosti bank ne ureja ustrezno. Kot je navedla, ne odpravlja številnih pomislekov glede izključne pristojnosti mariborskega sodišča, vprašanj, povezanih z določanjem sodnih taks in uporabo postopkov za sojenje v gospodarskih sporih. Po njenih besedah so sporne predvidene objave podatkov o tožnikih, državni svet pa opozarja tudi na kršitev načela enakosti zaradi ureditve pavšalnega nadomestila za socialno šibkejše razlaščence.
Državni sekretar Metod Dragonja je dejal, da veto državnega sveta za vlado ni presenečenje. »Ni nam jasno, kakšne cilje zasleduje državni svet,« je povedal in opozoril, da bi se z vetom sprejemanje tega zakona lahko zamaknilo več mesecev ali celo let. Poudaril je, da lahko državo v tem času doleti nepredvidljiva sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, na katerega so se v zvezi z razlastitvami obrnili nekateri vlagatelji, in da bi to lahko imelo velike javnofinančne posledice.
O zakonu, ki naj bi razlaščenim lastnikom delnic in podrejenih obveznic bank omogočil vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije, mora zdaj ponovno odločati še državni zbor, zanj pa mora glasovati najmanj 46 poslancev.
Kot je povedala predstavnica državnega sveta Marija Lah, so veto na zakon izglasovali, ker sprejeti zakon pravnega varstva nekdanjih imetnikov podrejenih obveznosti bank ne ureja ustrezno. Kot je navedla, ne odpravlja številnih pomislekov glede izključne pristojnosti mariborskega sodišča, vprašanj, povezanih z določanjem sodnih taks in uporabo postopkov za sojenje v gospodarskih sporih. Po njenih besedah so sporne predvidene objave podatkov o tožnikih, državni svet pa opozarja tudi na kršitev načela enakosti zaradi ureditve pavšalnega nadomestila za socialno šibkejše razlaščence.
Metod Dragonja FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Državni sekretar Metod Dragonja je dejal, da veto državnega sveta za vlado ni presenečenje. »Ni nam jasno, kakšne cilje zasleduje državni svet,« je povedal in opozoril, da bi se z vetom sprejemanje tega zakona lahko zamaknilo več mesecev ali celo let. Poudaril je, da lahko državo v tem času doleti nepredvidljiva sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, na katerega so se v zvezi z razlastitvami obrnili nekateri vlagatelji, in da bi to lahko imelo velike javnofinančne posledice.
