Poslanec Horváth se mora odločiti do ponedeljka
Po stališču KPK narodnostni poslanec ne more biti še predsednik krovne manjšinske organizacije
Odpri galerijo
Madžarski narodnostni poslanec Ferenc Horváth že od 23. septembra lani ni legitimen član DZ, pravi KPK.
Ljubljana – Potem ko je Komisija za preprečevanje korupcije letos že drugič obravnavala primer nezdružljivosti funkcij madžarskega narodnostnega poslanca Ferenca Horvátha, se je odločila ukrepati. Horvátha so seznanili s tem, da njegovi funkciji – poleg poslanske je še predsednik krovne madžarske narodnostne organizacije – nista združljivi, in ga pozvala, da odstopi z ene ali z druge. Petnajstdnevni rok se mu izteče v ponedeljek, za zdaj pa zadeve sam noče javno komentirati.
Ko je KPK Horvátha obravnavala januarja, je ugotovila, da po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije njegovi funkciji nista združljivi, a ker je ta zakon subsidiarne narave, ga »nadvlada« zakon o poslancih, ki pa je blažji in takšne dvojnosti funkcij, kot je Horváthova, ne prepoveduje. Zato so v KPK takrat zavzeli zgolj stališče, naj državni zbor v prihodnje uskladi ta zakona »na način, da se v največji možni meri prepreči koncentracija različnih funkcij v eni in isti osebi, saj lahko slednje pomeni tudi tveganje za korupcijo«.
Ko so Horváthovo zadevo obravnavali drugič, pa so člani senata KPK spremenili stališče do neusklajenosti omenjenih dveh zakonov in začeli 4. člen zakona o poslancih, ki pravi, da »poslanec ne sme opravljati funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca«, razlagati tako, da med dejavnosti, ki so po zakonu nezdružljive, spadajo tudi tiste, ki jih prepoveduje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Novo stališče KPK je torej, da Horváthovi funkciji tudi po prevladujočem zakonu o poslancih nista združljivi in da Horváth zato že od 23. septembra lani ni legitimen član državnega zbora. Takrat so namreč minili trije meseci od nastopa poslanske funkcije in v tem času bi moral neskladje odpraviti, pa ga ni. »Če v roku, ki smo mu ga dali, ne bo sam odstopil z ene od funkcij, bomo svoje stališče javno objavili in pozvali državni zbor, da brez postopka sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju Horváthovega mandata,« pravi predsednik KPK Boris Štefanec. KPK sama namreč nima možnosti ukrepanja.
Letos pa se je izkazalo, da je Horváth več kot pol leta kršil tudi določilo zakona o poslancih, ki govori o nezdružljivosti s pridobitno dejavnostjo. Bil je namreč direktor podjetja Minta, d. o. o. In čeprav je aprila to funkcijo nehal opravljati, je po mnenju Borisa Štefaneca vendarle prekršil zakon in bi mu mandat moral prenehati tudi zaradi tega. Takšnega mnenja so tudi v poslanski skupini Levice, ki je že v petek predsedniku državnozborske mandatno-volilne komisije Ivanu Hršaku predlagala, naj razširi dnevni red četrtkove seje MVK s sprejetjem ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandata Horváthu. MVK do včeraj ni reagirala, zato bo Levica po besedah Mateja Tašnerja Vatovca danes do dvanajstih sama vložila predlog te dodatne točke.
V kabinetu predsednika državnega zbora Dejana Židana pa so nam včeraj samo potrdili, da bodo počakali do izteka petnajstdnevnega roka, ki ga ima na voljo Horváth, in da se bodo z zadevo začeli ukvarjati takrat, če Horváth seveda ne bo odstopil z nobene od nezdružljivih funkcij.
Ko je KPK Horvátha obravnavala januarja, je ugotovila, da po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije njegovi funkciji nista združljivi, a ker je ta zakon subsidiarne narave, ga »nadvlada« zakon o poslancih, ki pa je blažji in takšne dvojnosti funkcij, kot je Horváthova, ne prepoveduje. Zato so v KPK takrat zavzeli zgolj stališče, naj državni zbor v prihodnje uskladi ta zakona »na način, da se v največji možni meri prepreči koncentracija različnih funkcij v eni in isti osebi, saj lahko slednje pomeni tudi tveganje za korupcijo«.
»Če ne bo sam odstopil z ene od funkcij, bomo pozvali DZ, da sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju Horváthovega mandata.«
Boris Štefanec, KPK
Boris Štefanec, KPK
Spremenjeno stališče
Ko so Horváthovo zadevo obravnavali drugič, pa so člani senata KPK spremenili stališče do neusklajenosti omenjenih dveh zakonov in začeli 4. člen zakona o poslancih, ki pravi, da »poslanec ne sme opravljati funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca«, razlagati tako, da med dejavnosti, ki so po zakonu nezdružljive, spadajo tudi tiste, ki jih prepoveduje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Novo stališče KPK je torej, da Horváthovi funkciji tudi po prevladujočem zakonu o poslancih nista združljivi in da Horváth zato že od 23. septembra lani ni legitimen član državnega zbora. Takrat so namreč minili trije meseci od nastopa poslanske funkcije in v tem času bi moral neskladje odpraviti, pa ga ni. »Če v roku, ki smo mu ga dali, ne bo sam odstopil z ene od funkcij, bomo svoje stališče javno objavili in pozvali državni zbor, da brez postopka sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju Horváthovega mandata,« pravi predsednik KPK Boris Štefanec. KPK sama namreč nima možnosti ukrepanja.
Boris Štefanec DZ predlaga, da sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju mandata Horvathu. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Zakon kršil tudi z direktorovanjem družbi
Letos pa se je izkazalo, da je Horváth več kot pol leta kršil tudi določilo zakona o poslancih, ki govori o nezdružljivosti s pridobitno dejavnostjo. Bil je namreč direktor podjetja Minta, d. o. o. In čeprav je aprila to funkcijo nehal opravljati, je po mnenju Borisa Štefaneca vendarle prekršil zakon in bi mu mandat moral prenehati tudi zaradi tega. Takšnega mnenja so tudi v poslanski skupini Levice, ki je že v petek predsedniku državnozborske mandatno-volilne komisije Ivanu Hršaku predlagala, naj razširi dnevni red četrtkove seje MVK s sprejetjem ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandata Horváthu. MVK do včeraj ni reagirala, zato bo Levica po besedah Mateja Tašnerja Vatovca danes do dvanajstih sama vložila predlog te dodatne točke.
V kabinetu predsednika državnega zbora Dejana Židana pa so nam včeraj samo potrdili, da bodo počakali do izteka petnajstdnevnega roka, ki ga ima na voljo Horváth, in da se bodo z zadevo začeli ukvarjati takrat, če Horváth seveda ne bo odstopil z nobene od nezdružljivih funkcij.
