Poslanski mandat Ferenca Horvátha verjetno varen

Po posvetu s pravnimi strokovnjaki v DZ: Za prenehanje mandata ni zadostne pravne podlage.
Fotografija: Primer poslanca Ferenca Horvátha je pokazal na slabo urejena področja v slovenski zakonodaji. FOTO: Oste Bakal/Delo
Odpri galerijo
Primer poslanca Ferenca Horvátha je pokazal na slabo urejena področja v slovenski zakonodaji. FOTO: Oste Bakal/Delo

Ljubljana – Državni zbor se bo v primeru poslanskega mandata Ferenca Horvátha, ki po navedbah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) še vedno opravlja nezdružljivi funkciji, moral odločiti sam. A peterica pravnih strokovnjakov pravi, da ne morejo svetovati uvedbe ugotovitve prenehanja mandata.

»Nikakor ni mogoče svetovati uvedbe in vodenja postopka ugotovitve prenehanja mandata poslancu Ferencu Horváthu,« je po koncu posveta v državnem zboru dejal dr. Rajko Pirnat in dodal, da so si bili z dr. Janezom Čebuljem, dr. Francem Gradom, dr. Igorjem Kaučičem in dr. Mirkom Pečaričem v svojih mnenjih skoraj enotni. Državni zbor v tem trenutku nima zadostne podlage v katerem koli zakonu, da bi začel s postopkom. Obstajala bi namreč velika verjetnost, da bi takšno odločitev ustavno sodišče razveljavilo.

Poleg poslanske funkcije navkljub pozivom KPK Ferenc Horváth še vedno opravlja funkcijo predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. A te funkcije po besedah Janeza Čebulja glede na položaj manjšine, ki je zagotovljen z ustavo, ni mogoče enačiti z gospodarsko družbo, javnim zavodom ali javnopravno osebo. »Težko je uporabljati zakonodajo, ki takšnega specifičnega primera ne ureja,« je bil jasen Čebulj in pri tem opomnil tudi na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2015. Odvzem poslanskega mandata je tako resen poseg v pasivno volilno pravico, da bi moral biti izrecno in nedvoumno zakonsko urejen. Državni zbor pa bi v tem primeru lahko do takšne podlage lahko prišel le s smiselnimi razlagami zakonov.
 

Razlog za prenehanje je bil, a ga ni več


Narodnostni poslanec je bil do aprila tudi direktor podjetja Minta, čeprav poslanci ne morejo biti hkrati še direktorji družb niti predsedniki sveta raznih skupnosti oziroma se morajo funkciji odreči v 90 dneh po nastopu mandata. Ker je rok prekoračil, je predsednik KPK Boris Štefanec prepričan, da poslanec nima legitimitete sodelovati pri delu državnega zbora in bi mu moral mandat prenehati. A z njim se, kot kaže, ne strinja vsaj peterica pravnih strokovnjakov, ki poudarjajo, da tega razloga za morebitno prenehanje mandata od aprila ni več. »Izdati sklep o ugotovitvi o prenehanju mandata iz razloga, ki ga ni več, bi lahko bilo iz ustavnega vidika sporno,« je pojasnil Janez Čebulj, ki sicer še pravi, da bodo poslanci končno odločitev glede poslanskega mandata narodnostnega poslanca sprejeti sami.

Glede na podobna opozorila parlamentarne zakonodajno-pravne službe (ZPS) – da ni pravne podlage za uvedbo postopka – ob poskusu Levice za uvrstitev točke na dnevni red mandatno-volilne komisije (MVK) pa se zdi malo verjetno, da bodo poslanci takšno točko na dnevi red uvrstili v drugo. »MVK je samostojen organ, kako bo ukrepala in katere točke bo imela, se odloči sama ali njen predsednik. A tokrat imajo poslanci dodatna mnenja,« pa pravi predsednik Dejan Židan in napoveduje spreminjanje zakonodaje o poslancih.

Predsednik DZ Dejan Židan je napovedal, da si vprašanje nezdružljivosti funkcij želijo jasno urediti v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. FOTO: Blaž Samec/Delo
Predsednik DZ Dejan Židan je napovedal, da si vprašanje nezdružljivosti funkcij želijo jasno urediti v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. FOTO: Blaž Samec/Delo

Preberite še:

Komentarji: