Posledice bi lahko bile hujše od samega virusa

Unicef opozarja, da bi brez zdravstvene oskrbe in zaradi podhranjenosti lahko v naslednje pol leta umrlo kar 1,2 milijona otrok. Caritas Internationalis pa poziva mednarodno skupnost, naj ustavi gospodarske sankcije proti Libiji, Iranu, Venezueli in Siriji.

Objavljeno
13. maj 2020 21.15
Posodobljeno
13. maj 2020 21.24
V prihodnjih šestih mesecih bi v državah v razvoju vsak dan lahko umrlo po 6000 otrok več kot sicer, opozarja Unicef. Foto Jure Eržen
Ljubljana – Od 42 do 66 milijonov otrok na svetu bo zaradi krize koronavirusa zdrsnilo v skrajno revščino, v kateri je že do zdaj živelo 386 milijonov otrok, opozarja Unicef. V prihodnjih šestih mesecih bi zaradi prepričljivih vzrokov v državah v razvoju vsak dan lahko umrlo po 6000 otrok več kot sicer, predvsem zaradi krčenja zdravstvenih storitev in podhranjenosti.

Ocena temelji na analizi raziskovalcev inštituta za javno zdravje Johns Hopkins, ki je bila objavljena v reviji The Lancet Global Health. Po najslabšem od treh potencialnih scenarijev bi v 118 državah z nizkim in srednjim dohodkom v prihodnjega pol leta lahko umrlo dodatnih 1,2 milijona otrok, mlajših od pet let. Sedanje stanje bi lahko povsem izničilo napredek, ki smo ga na globalni ravni dosegli v zadnjih desetletjih glede smrtnosti otrok.

»Unicef in Združeni narodi že nekaj časa opozarjajo, da bi lahko bil družbenoekonomski vpliv pandemije katastrofalen za milijone otrok po vsem svetu, ker zelo negativno vpliva na ključna področja njihovega življenja, kot so izobraževanje, zdravje in hrana,« pravi Maša Gorjup iz Slovenske fundacije za Unicef.

»Vemo, da je 188 držav zaprlo šole in da je več kot 1,5 milijarde otrok zaradi tega ostalo doma. Učenje na daljavo je na voljo samo nekaterim. Posebno skrb vzbujajoče je, da bodo milijoni otrok po svetu zaradi zaprtja šol povsem opustili šolanje. Dlje ko bodo šole ostale zaprte in večja ko bo gospodarska škoda zaradi pandemije, manj se jih bo vrnilo v učilnice,« je opisala Maša Gorjup in poudarila, da je za kar 370 milijonov učencev, kar je skoraj polovica vseh šoloobveznih otrok, šola zanesljiv vir vsakodnevne prehrane in so zdaj prikrajšani za življenjsko pomembne obroke.

»Širi se lakota. Svet se je že pred krizo zaradi koronavirusa spopadal z nesprejemljivimi stopnjami podhranjenosti in zaostajanja v rasti otrok, milijoni gospodinjstev bodo zaradi velike gospodarske recesije pahnjeni v revščino, po napovedih Združenih narodov bi se ta do konca leta utegnila celo podvojiti,« je strnila sogovornica in dodala, da karantena ogroža tudi duševno zdravje otrok, ki so v teh izrednih razmerah pogosteje izpostavljeni nasilju, diskriminaciji, izkoriščanju in zlorabam.

Pandemija je močno obremenila, ponekod pa tudi povsem ohromila zdravstvene sisteme in storitve. Posledici zmanjševanja zdravstvenih storitev, kot so predporodna in poporodna oskrba, porod, cepljenje ter preventivni in kurativni pregledi, sta lahko drastično povečanje umrljivosti otrok in mater, obstaja tudi tveganje za izbruh bolezni, ki so jih cepljenja omejila.


Več za najranljivejše skupnosti


Tudi Caritas Internationalis je na mednarodno skupnost naslovil poziv, naj »ukrepa pogumno in takoj«, saj se napoveduje, da bodo posledice pandemije še resnejše in smrtonosnejše kot vpliv samega virusa, posebno za najranljivejše skupnosti v najrevnejših državah. Začasno naj ustavi gospodarske sankcije proti Libiji, Iranu, Venezueli in Siriji, da se omogoči uvoz zdravil, medicinske opreme in osnovnih potrebščin za prebivalstvo. Prepričani so, da preusmerjanje mednarodne pomoči največjih donatoric v odziv na nacionalne potrebe, ne bo prava rešitev.