Ljubljana –
Mariborski Inštitut za lokalno samoupravo, zdaj v lasti
Boštjana Brezovnika, vodje »pro bono« skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje in izrednega profesorja Univerze Maribor (UM), je od leta 2003 s svetovanjem občinam in javnim zavodom, z uradnim glasilom občin ter s portalom Lex localis zaslužil dobrih pet milijonov evrov. Ali je sklepanje, da so pokrajine potencialna nova svetovalna niša Inštituta, upravičeno?
Nastanek Inštituta za lokalno samoupravo Maribor sega v leto 1994, Brezovnikov vstop vanj pa v 2002. Po izstopu še zadnjega družbenika v 2011 je Brezovnik njegov edini lastnik. Pod okriljem Inštituta izhaja uradno glasilo slovenskih občin, na Lex localisu pa so jim na voljo baze podatkov – oboje proti plačilu. Po podatkih Erarja je prek sto trideset občin in javnih zavodov, sodišč, fakultet … z Inštitutom dr. Brezovnika samo lani ustvarilo 400.000 evrov poslov.
Najnovejši osnutek pokrajinske zakonodaje predvideva deset pokrajin, za Ljubljano in Maribor pa poseben status. FOTO: Arhiv Delovne Skupine Za Pripravo Pokrajinske Zakonodaje
Nov predlog o pokrajinah Slovenijo deli na deset pokrajin s posebnostma Ljubljano in Mariborom, ki imata samostojni status. Zasavje si v »popravljeni« različici pokrajino deli s Posavjem, Koroška, Šaleška dolina in Zgornji Savinjčani tvorijo skupno pokrajino, Prlekija je razdeljena med Štajersko in Pomursko pokrajino. Pokrajine so naslednje: Pomurska, Štajerska, Koroško-šaleška, Savinjska, Zasavsko-posavska, Dolenjsko-belokranjska, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Goriška in Primorsko-notranjska.
Pokrajine kot tržna niša
Zadnji predlog pokrajinske zakonodaje predvideva deset bodočih pokrajin in dve mestni občini, torej tudi dvanajst novih statutov, ravno toliko pokrajinskih predpisov, spremembe več desetin zakonov ter posledično kopico odprtih vprašanj, ki bodo zahtevala strokovno razlago pripravljalcev zakonodaje o pokrajinah … Si vlogo svetovalca na bodočem pokrajinskem parketu res obeta dr. Brezovnik, kot je neuradno slišati? Njegova skupina je v četrti člen osnutka zakona o pokrajinah namreč vnesla tudi ustanovitev uradnih pokrajinskih glasil, za katera se nekateri bojijo, da bodo nov vir zaslužka Brezovnikovega Inštituta. A kot je ta zagotovil za Delo, v pokrajinah oziroma pokrajinskih glasilih ne vidi »potencialne niše«, saj da se občine samostojno odločajo o tem, kje bodo objavljale svoje predpise.
5,2 milijona evrov je od 2003 priteklo na račun Inštituta za lokalno samoupravo Maribor.
SOS za Skupnost občin Slovenije
Občine imajo v ta namen pestro izbiro uradnih glasil. A vendar jih več kot polovica sodeluje z Lex localisom. Med njimi je tudi občina Murska Sobota, s katero je Inštitut v času župana
dr. Aleksandra Jevška sklenil za 34.000 evrov poslov. Dr. Jevšek je tudi predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) in eden od pobudnikov za ponovni zagon pokrajin. Občine so reprezentativna združenja, tudi SOS, ustanovile kot »organe« strokovne pomoči in jim za to namenjajo znatna sredstva. Zakaj torej storitve naročajo pri zasebnikih? Za delovanje SOS je 176 občin lani namenilo prek dvesto tisočakov, toda brez kadrovskih okrepitev bo po dr. Jevšku sekretariat SOS občinam težko nudil zadostno podporo.
Da naj bi na dobro sodelovanje z Inštitutom dr. Brezovnika vplivalo njuno enako dobro znanstvo, Jevšek zanika, saj da so Inštitutu dela vselej oddali po predpisih o javnem naročanju, medtem ko SOS za specialna vprašanja občin nima »ne ustreznih ne dovolj usposobljenih kadrov«, poleg tega konkretnih pravnih svetovanj tudi »ni upravičena izvajati«. Sicer pa zasebni in javni inštituti po dr. Jevšku iščejo priložnosti na trgu na temelju referenc in cene. Občino s še ne 20.000 prebivalci katalog informacij javnega značaja pri Inštitutu dr. Brezovnika skupaj z naročnino na Lex localis letno denimo stane dobrih 500 evrov ...
Mariborska univerza: Na njeni Pravni fakulteti nimajo podatkov, da bi se njihovi profesorji »ukvarjali z zasebno dejavnostjo na področjih, kjer bi potrebovali soglasje delodajalca«. FOTO: Tadej Regent
Svetovanje med službo na Univerzi?
S spletnega portala Lex localis je razvidno, da z Inštitutom sodeluje tudi dr.
Žan Jan Oplotnik, redni profesor Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) UM, ki svetovanje na portalu zagotavlja prek elektronske pošte UM, medtem ko je mobilna številka dr. Brezovnika za svetovanje o informacijah javnega značaja dostopna vsak delovnik med 8. in 16. uro – torej med službenim časom?
Dr. Brezovnik odgovarja, da je kot visokošolski učitelj in raziskovalec zaposlen na Pravni fakulteti (PF) UM in PF Univerze v Ljubljani (20-odstotno), kot raziskovalec pa na EPF in Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM; za Inštitut dela »občasno, zunaj delovnega časa na fakultetah« in ta dela, trdi, sklicujoč se na šesti člen splošnega akta o konkurenčni prepovedi na UM, lahko »opravljam brez pisnega soglasja rektorja za svoj ali tuj račun (ali tudi brez plačila).« Omenjeni člen med drugim dovoljuje vodenje in izdelavo projektov za resorna ministrstva oziroma lokalne skupnosti, pripravo strokovnih podlag za zakonske osnutke in predloge, osnutke in predloge podzakonskih aktov, aktov lokalne samouprave ...
- Boštjan Brezovnik skupino za pokrajinsko zakonodajo vodi pro bono.
- Njegov zasebni inštitut je lani večinoma od občin iztržil 400 tisočakov.
- Kaj zajema delovni čas Univerze Maribor?
Deljena mnenja o delovnem času
Dr. Vesna Rijavec, dekanica PF UM, z objavami na Lex localisu ni seznanjena in kot pravi, dr. Brezovnik PF za izdajo soglasja za storitve na portalu ni zaprosil. Na PF sicer nimajo podatkov, da bi se njihovi profesorji »ukvarjali z zasebno dejavnostjo na področjih, kjer bi potrebovali soglasje delodajalca«. Delovni čas na PF UM je »fleksibilen in ni omejen na čas med 8. in 16. uro, ob pogoju, da se pedagoška obveznost izvaja nemoteno,« še dodaja Rijavčeva. Njen predhodnik, nekdanji dekan PF UM
Saša Prelič, je, nasprotno, »presenečen, da se storitve, ki naj bi jih ponujal (dr. Brezovnik, o. p.), zagotavljajo v času, ko naj bi zaposleni deloval na fakulteti, torej v času, za katerega prejema plačo«.
