Poslovanje socialnovarstvenih zavodov ogroženo?
V Skupnosti socialnih zavodov znova opozarjajo na nevzdržnost financ. Proučili bodo tudi možnosti pravnega varstva.
Odpri galerijo
V socialnovarstvenih zavodih od ministrstva pričakujejo predstavitev metodologije in izračuna stroškov, saj njihovi izračuni odstopajo od izračunov Skupnosti. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Z marčno redno uskladitvijo cen se bodo v domovih za starejše verjetno povišale oskrbnine. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) znova opozarjajo, da so izračuni ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) nerealni in da ne bodo pokrili rasti plač zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih. Ministrstvo pozivajo, naj predstavi metodologijo in izračune, ki jih je uporabilo za pripravo podatkov o rasti stroškov dela. Vprašanje pa je, kako hitro bodo na drugi strani dobili sogovornika.
Administrativno določanje cen oskrbe, ki ne zagotavlja pokritja stroškov, nastalih pri izvajanju storitev, bo po besedah predstavnikov Skupnosti ogrozilo vzdržnost poslovanja. Na izredni seji so sprejeli sklep in pozvali ministrstvo, naj posreduje metodologijo in izračune, saj njihovi podatki očitno odstopajo od tistih, ki so jih izračunali sami: »Na podlagi izračunov aktiva finančno-računovodskih služb v domovih za starejše in posebnih zavodih ocenjujemo, da so podatki o rasti stroškov dela, ki jih je ministrstvo z aktom Rasti elementov cen socialnovarstvenih storitev objavilo v uradnem listu 14. februarja, prenizki in ne upoštevajo dejanske rasti, kar bo resno ogrozilo poslovanje socialnovarstvenih zavodov.«
Od ministrstva zahtevajo objavo popravljenih podatkov ter pokritje razlike med dejanskimi stroški dela in oskrbninami iz državnega proračuna za vse izvajalce v javni mreži, prav tako je treba po njihovem mnenju iz državnega proračuna v prehodnem obdobju do sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi kriti vsa prihodnja povišanja elementov cen socialnovarstvenih storitev. Skupščina je svoji strokovni službi naložila tudi proučitev možnosti pravnega varstva zaradi nerealnih podatkov v prej omenjenem aktu.
Po izračunih Skupnosti se je povprečna plača zvišala za 5,17 odstotka (ministrstvo priznava 2,4 odstotka), premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za 4,3 odstotka (ministrstvo je izračunalo 3,5 odstotka), rast drugih stroškov dela pa je 3,4-odstotna oziroma po mnenju ministrstva 2,5-odstotna.
V Skupnosti so prepričani, da bi se morale oskrbnine zvišati za najmanj tri odstotke, ministrstvo pa je, kot smo že pisali v Delu, določilo, da bodo tisti, ki so januarja izvedli izredno uskladitev, marca lahko podražili položnice za še približno odstotek, drugi izvajalci pa za dva odstotka. Dvig oskrbnin bo po žepu seveda najbolj udaril starejše, ki bodo »prikrajšani za obnove in posodobitve dotrajanih objektov in razvoj nujno potrebnih storitev«.
Že tik pred objavo izračunov ministrstva so v Skupnosti tako pozvali k uvedbi prehodnega obdobja do sprejetja ustrezne zakonodaje o dolgotrajni oskrbi. »Zavedamo se, da vsaka podražitev oskrbe najbolj prizadene najranljivejše skupine prebivalstva, ki zaradi nizkih pokojnin že zdaj težko plačajo bivanje v domu. V Skupnosti smo zato že večkrat predlagali spremembo načina izračunavanja cen oskrbe, skupaj s predlogom, da bi razliko v stroških pokrili iz proračuna,« je pred kratkim opozorila Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti.
---
Administrativno določanje cen oskrbe, ki ne zagotavlja pokritja stroškov, nastalih pri izvajanju storitev, bo po besedah predstavnikov Skupnosti ogrozilo vzdržnost poslovanja. Na izredni seji so sprejeli sklep in pozvali ministrstvo, naj posreduje metodologijo in izračune, saj njihovi podatki očitno odstopajo od tistih, ki so jih izračunali sami: »Na podlagi izračunov aktiva finančno-računovodskih služb v domovih za starejše in posebnih zavodih ocenjujemo, da so podatki o rasti stroškov dela, ki jih je ministrstvo z aktom Rasti elementov cen socialnovarstvenih storitev objavilo v uradnem listu 14. februarja, prenizki in ne upoštevajo dejanske rasti, kar bo resno ogrozilo poslovanje socialnovarstvenih zavodov.«
Od ministrstva zahtevajo objavo popravljenih podatkov ter pokritje razlike med dejanskimi stroški dela in oskrbninami iz državnega proračuna za vse izvajalce v javni mreži, prav tako je treba po njihovem mnenju iz državnega proračuna v prehodnem obdobju do sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi kriti vsa prihodnja povišanja elementov cen socialnovarstvenih storitev. Skupščina je svoji strokovni službi naložila tudi proučitev možnosti pravnega varstva zaradi nerealnih podatkov v prej omenjenem aktu.
Po izračunih Skupnosti se je povprečna plača zvišala za 5,17 odstotka (ministrstvo priznava 2,4 odstotka). FOTO: Jure Eržen/Delo
Dvig za 2,4 ali 5,17 odstotka?
Po izračunih Skupnosti se je povprečna plača zvišala za 5,17 odstotka (ministrstvo priznava 2,4 odstotka), premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za 4,3 odstotka (ministrstvo je izračunalo 3,5 odstotka), rast drugih stroškov dela pa je 3,4-odstotna oziroma po mnenju ministrstva 2,5-odstotna.
V Skupnosti so prepričani, da bi se morale oskrbnine zvišati za najmanj tri odstotke, ministrstvo pa je, kot smo že pisali v Delu, določilo, da bodo tisti, ki so januarja izvedli izredno uskladitev, marca lahko podražili položnice za še približno odstotek, drugi izvajalci pa za dva odstotka. Dvig oskrbnin bo po žepu seveda najbolj udaril starejše, ki bodo »prikrajšani za obnove in posodobitve dotrajanih objektov in razvoj nujno potrebnih storitev«.
Že tik pred objavo izračunov ministrstva so v Skupnosti tako pozvali k uvedbi prehodnega obdobja do sprejetja ustrezne zakonodaje o dolgotrajni oskrbi. »Zavedamo se, da vsaka podražitev oskrbe najbolj prizadene najranljivejše skupine prebivalstva, ki zaradi nizkih pokojnin že zdaj težko plačajo bivanje v domu. V Skupnosti smo zato že večkrat predlagali spremembo načina izračunavanja cen oskrbe, skupaj s predlogom, da bi razliko v stroških pokrili iz proračuna,« je pred kratkim opozorila Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti.
---
