Posoški hoteli čakajo boljše čase

Z naložbo v hotel ne dobiš super posla, temveč ogromno dela z malo zaslužka.

Objavljeno
13. maj 2019 08.00
Posodobljeno
13. maj 2019 08.26
V hotelu Hvala so zaključili naložbo v energetsko sanacijo. Foto Blaž Močnik
Hotelska ponudba v zgornjesoški dolini se počasi izboljšuje, toda delež tovrstnih turističnih postelj ne predstavlja niti šestih odstotkov vsega, kar je turistom na voljo. Ob dejstvu, da smo lani dobili 212 novih ponudnikov oziroma 852 novih postelj v apartmajih, se strukturno neravnovesje še vedno povečuje, opozarjajo v turističnem zavodu.

»Stanje hotelskega sektorja se izboljšuje predvsem v smislu kakovosti ureditev in razvoja storitev obstoječih hiš,« navaja direktor Zavoda Dolina Soče Janko Humar, ki pozdravlja naložbe v postopno obnovo bovškega Alp Hotela, Hotela Dvorec v Tolminu ter nov veter v hotelih Boka in Šola. »Žal pa prenova Hotela Kanin, največjega in nekoč najboljšega v dolini, zaenkrat stoji in edini nov hotelski projekt v celotni destinaciji je začetek gradnje športnega hotela podjetja Soča rafting.«

Od skoraj 12.000 turističnih ležišč v dolini, od katerih jih je več kot 5000 v kampih, hoteli ponujajo zgolj dobrih 700 ležišč in prispevajo slabo desetino vseh prenočitev. Med njimi vsi nimajo dovolj prostora, da bi sprejeli en sam avtobus gostov. Tako je, na primer, madžarska turistična agencija teden dni neuspešno iskala prenočitev za eno noč za avtobus otrok in osem učiteljev.

image
Hoteli še nimajo pravega deleža v posoškem turizmu. Foto Infografika Delo


»V razvitih turističnih destinacijah hoteli prispevajo med 50 in 70 odstotkov celotne letne realizacije. Ta slika se sicer na račun spletnih rezervacijskih sistemov in posledične rasti alternativnih ponudb v zadnjih letih spreminja, ampak želel bi, da bi se naša hotelska dejavnost dolgoročno tej polovici realizacije vsaj približevala,« pravi Humar, ki je sicer zadovoljen s hitro rastjo nočitvenih zmogljivosti in števila obiskovalcev, vendar izpostavlja: »Glede na dejansko strukturo naše ponudbe se prej oddaljujemo od želenega cilja butičnosti in višje dodane vrednosti. Če gledamo povprečno sliko destinacije, pa si moramo priznati, da zelo uspešno povečujemo obisk in obseg, malo manj uspešno pa kakovost in dodano vrednost naših storitev.«


Najprej poskrbeti za kakovost

Posoški hoteli v samostojni državi nikoli niso zacveteli. Obdobje so zaznamovali stečaji in številne menjave najemnikov in lastnikov, pika na i črnemu obdobju pa je bilo zaprtje Hotela Kanin v Bovcu proti koncu leta 2013. Edini preživeli brez lastniške menjave in obdobja zaprtih vrat, ki pa se tudi ni izognil vmesni finančni kalvariji, je kobariški Hotel Hvala, ki je s pomočjo gospodarskega ministrstva pravkar zaključil naložbo v energetsko sanacijo.

Janko Humar
direktor Zavoda Dolina Soče
»Hoteli so ključni, ker ponujajo kompleksnejše storitve z višjo dodano vrednostjo, saj morajo poleg kakovostne namestitve razvijati tudi kulinariko in več dodatnih storitev, s katerimi se umeščajo na trgu, ker zahtevajo kompetentno osebje in so zato znotraj ene hiše prisiljeni krepiti in razvijati znanje. Narava hotelskega posla je celoletna in ne sezonska kot pri preprostejših namestitvah, zato zagotavljajo stabilnejša in boljša delovna mesta, in omogočajo dostop do zahtevnejših tržnih segmentov in organiziranih tržnih kanalov, ki so nam brez hotelskih hiš nedostopni.«


»Kljub vsemu menim, da imajo hoteli lahko lepo prihodnost. Priložnosti je veliko in podpiram vso lojalno konkurenco, saj vsak nov ponudnik da dodano vrednost kraju in dolini, pripelje novo strukturo gostov, ki se nato tukaj selijo,« je povedal Aleš Hvala iz Hotela Hvala. Ne strinja pa se, da bi bilo hotelov v dolini premalo: »Najprej je treba v obstoječih zagotoviti kakovostno ponudbo in jih zapolniti, kolikor je le možno.«

image
Hotel Hvala se je z restavracijo Topli val znašel na seznamu desetih najboljših hotelskih restavracij v Sloveniji. Foto Blaž Močnik


Izkušnjo z novogradnjo Hotela Mangart in s prevzemom Alp hotela imajo v družbi Žnider's, kjer pravijo, da se naložbe v takšno ponudbo začnejo vračati šele čez desetletje ali več. »Čeprav se zdi, da je čas zdaj odličen za naložbe v hotele, se moramo zavedati, da so se v zadnjih letih cene nepremičnin in gradnje povišale bolj kot prodajne cene sobe in njihova zasedenost. Z naložbo v hotel ne dobiš super posla, temveč ogromno dela z malo zaslužka,« trdi Aljaž Žnider, hkrati pa poudarja: »Naše naložbe so sofinancirali Evropska unija in razni skladi. Zato smo lahko postavili poslovni model, ki deluje.«


Dolgoročno se splača

Strinja se, da morajo ponudniki dvigniti raven storitev in jih obogatiti z boljšo ponudbo, opozarja pa na še vedno veliko razliko obiska med sezonami. »Pozimi je 80 do 90 odstotkov namestitev nezasedenih in nič bolje ne kaže za obsobje pred in po poletni sezoni. Druga težava pa je, da je povprečna dolžina bivanja pri nas samo 1,8 dnevov. Torej ni kot v termah, na morju ali smučanju, kjer gostje letujejo občutno dlje.«

Ne glede na sezonskost v Hotelu Boka v zadnjih dveh zimah niso zapirali vrat, četudi v določenih obdobjih zasedenost pade pod pet odstotkov. »Le tako lahko vlagamo v kader in v zadnjih dve letih nismo nikogar zamenjali,« je povedal trenutni najemnik hotela Saša Vranješ, ki je tik pred nakupom objekta. Dozdajšnja izkušnja je dobra, pravi: »Na dolgi rok se vložek splača. Rast prenočitev je velika, prav tako obisk restavracije. Stavili smo tudi na kongresni turizem, ki pa med drugim potrebuje prav takšno okolje, v katerem smo,« je optimističen.

Trenutno je manj spodbudno čakanje na dokončanje naložbe v obnovo Hotela Kanin, ki je v lasti družbe Alpe Adria Hoteli v ruskih rokah. Od poletja obnova, ki jo ocenjujejo kar na 11,5 milijona evrov, stoji. Menda bi v najboljšem primeru lahko hotel odprli poleti prihodnje leto, vendar uradnih pojasnil glede dokončanja obnove nismo dobili.