Pošta izgubila tožbo proti delavcu

Ljubljana – Višje delovno in socialno sodišče je ugotovilo, da bi Pošta Slovenije v okviru reorganizacije leta 2015 morala sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, a tega ni storila. S to odločitvijo je pravnomočno izgubila tožbo proti odpuščenemu delavcu.

Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožbo Pošte Slovenije na odločitev delovnega sodišča. To je namreč ugotovilo, da je odpoved nekdanjemu delavcu (ime hranimo v uredništvu) nezakonita in se razveljavi. Pošta je v pritožbi navedla, da je sodišče nepravilno sklenilo, da bi Pošta morala upoštevati določila zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo odpoved večjemu številu presežnih delavcev. Vendar je višje sodišče ugotovilo, da je bila odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je v reorganizaciji Pošte 15 delavcev prejelo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, s 40 delavci je bila sklenjena nova pogodba zaradi spremembe delovnega mesta in s 150 delavci zaradi spremembe delovne enote.

Višje sodišče se strinja s presojo prvostopenjskega, da bi Pošta Slovenije morala pri sprejetju programa razreševanja presežnih delavcev upoštevati vse te delavce, tudi tiste, ki so bili premeščeni na druga delovna mesta, in s tem spoštovati določbe zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

To pomeni, da bi morala obvestiti sindikat in se posvetovati z njim, sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, obvestiti zavod za zaposlovanje in upoštevati kriterije kolektivne pogodbe oziroma merila, dogovorjena s sindikatom. Nekdanji delavec je po odločitvi sodišča upravičen do denarnega povračila.

Nekdanja delavka uspešna na vrhovnem sodišču

V drugem delovnem sporu glede reorganizacije Pošte Slovenije leta 2015 je bila nekdanja delavka uspešna na vrhovnem sodišču. Prvo- in drugostopenjsko sodišče sta po mnenju vrhovnega sodišča nepravilno ugotovili, da Pošta ni bila dolžna izdelati programa presežnih delavcev. Po mnenju senata vrhovnega sodišča je namreč pomembno, koliko delavcem je iz poslovnih razlogov prenehala veljati dotedanja pogodba o zaposlitvi, kar vključuje tudi delavce, ki so privolili v podpis nove pogodbe o zaposlitvi. Zato je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo in jo vrnilo delovnemu sodišču v novo sojenje.

V Pošti so zanikali, da bi nezakonito izvedli reorganizacijo. Ta je bila izvedena po predpisih in takratni sodni praksi, a je vrhovno sodišče leto kasneje odstopilo od utečene sodne prakse glede ugotavljanja števila presežnih delavcev, so povedali v Pošti. »Navedeno v celoti potrjuje tudi dejstvo, da so bili tožbeni zahtevki delavcev v delovnopravnih sporih v postopkih, ki so bili na prvi ali celo drugi stopnji končani pred spremembo sodne prakse, sprva pravnomočno zavrnjeni.«

Šestnajst tožb delavcev

Glede reorganizacije leta 2015 je bilo zoper Pošto vloženih pet tožb, od konca leta 2014 pa je delovnopravne zahtevke vložilo 16 delavcev. Pošta je od konca leta 2014 do danes zmanjšala število zaposlenih za 333, na 5635. V tem obdobju je iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti prenehalo delovno razmerje 88 zaposlenim, so pojasnili v Pošti.

Letos se je število zaposlenih povečalo za 125, večinoma na področju dostave in predelave pošiljk ter logističnih in paketnih pošiljk. Tudi v prihodnjih letih pričakujejo rast zaposlovanja na teh področjih, medtem ko na določenih segmentih dela zaradi zmanjševanja obsega tradicionalnih poštnih storitev načrtujejo znižanje števila zaposlenih.