Pot do morja bo mimo gradbišč spet daljša

Cestninske postaje: Za odstranitev 21 cestninskih postaj bodo letos namenili 44,5 milijona evrov – Proti morju dva zožena vozna pasova, a ne vedno
Objavljeno
13. april 2019 06.00
Posodobljeno
13. april 2019 06.00
Kozina, Ljubljana – Še do včeraj je Dars predvideval, da bosta za ponedeljkovo delno zaprtje ceste na cestninski postaji Videž na primorski AC pri Kozini prometu na voljo le dva vozna pasova, eden v smeri proti morju, drugi v nasprotno smer proti Ljubljani. Ker je bilo v javnosti že veliko ogorčenja nad takšno zožitvijo ceste, so prav predstavniki izvajalcev včeraj Darsu sporočili, da bo večji del odstranjevanja cestninske postaje mogoče izvesti s po dvema zoženima voznima pasovoma v obe smeri (podobno kot lani pri postaji Log pred Ljubljano). To pomeni, da bo zastojev vendarle manj, kot bi jih bilo sicer.

24.000
vozil na dan so povprečno našteli na odseku AC Kozina–Klanec leta 2016


Marjan Koler iz Darsa je pojasnil, da so po dva vozna pasova v vsako smer najprej predvideli le v dneh pred prazniki (tudi sosednjih držav) ter ob upoštevanju prometnih tokov iz predhodnih let. Izvajalci so skladno s pogodbo zavezani, da delajo vse dni v tednu in najmanj ves svetli del dneva. Izvajalec odstranjevanja cestninskih postaj Videž, Senožeče, Kozina, Divača (in jeseni Bazara) na obeh primorskih krakih avtocest je konzorcij, v katerem je vodilni partner CPK Koper s Kolektorjem CPG ter GVO Ljubljana. Na vprašanje, zakaj postaj niso odstranjevali pozimi oziroma v času manjših prometnih obremenitev, nam je Marjan Koler odgovoril: »Gradbenih del ne morejo opravljati v zimskih razmerah. Javno naročilo je bilo objavljeno že lani jeseni, pogodba za ta dela je bila podpisana 20. marca letos, takoj za tem so bili izvajalci uvedeni v delo.«

image
Ruššenje cestninske postaje Videžž na Primorskem. Foto Blažž Samec

 

Potrpljenje je nujna sestavina v prometu


Zastojem in povečanemu prometu na naših cestah se ni mogoče povsem izogniti. Prvi preizkus bo že ta konec tedna, ko se začenja uvod v velikonočne praznike, različne pomladanske prireditve, kot je jutrišnji Istrski maraton v Portorožu in podobno. »Voznikom priporočamo, da se, če je le mogoče, čim bolj izognejo prometnim konicam in se na pot odpravijo z veliko mero strpnosti,« opozarja Koler. Priporoča sledenju objavam na www.promet.si ali na m.promet.si ter z brezplačno mobilno aplikacijo DarsPromet+. Priporoča tudi sledenje prometnemu koledarju, na katerem so natančno zapisani dnevi, za katere se predvidevajo različno visoke obremenitve prometa, glede na počitnice po posameznih državah v Evropi in glede na (cerkvene) praznike. Poleg bližnjih velikonočnih in prvomajskih praznikov bo veliko prometa tudi 30. maja (vnebohod), za binkošti (9. in 10. maja) in za sveto rešnje telo (20. junija). Že 18. aprila se začenjajo počitnice v Italiji, na Hrvaškem, Češkem, Slovaškem in Poljskem.

image
DARS Foto Dk / Gm

 

Ceste postanejo poleti gradbišča


Letos bo Dars obnovil skupaj za 61 kilometrov avtoceste in hitrih cest. Če je lani odstranil 13 cestninskih postaj, jih mora letos 21, zanje je namenil 44,5 milijona evrov (skupaj z DDV). Poleg omenjenih cestninskih postaj, bodo maja začeli odstranjevati postajo pri Dobu, izstopno postajo Dragotinci, Krško, Senožeče, Divača in Kozina ter 1. junija še Tepanje. Posebno ozka grla bodo na Dolenjki, kjer bodo v času del omogočili promet le po enem pasu v vsako smer. Priključek za Kozino bodo zaprli predvidoma 6. maja in bo 17 dni povsem zaprt, sledila bo zapora priključkov Divača in Senožeče.


7,500.000
evrov bo Dars plačal za odstranitev cestnih postaj na primorski AC


Seveda pa Dars ne bo samo odstranjeval že tako preveč cestninskih postaj hkrati. Poleti je predvidena sanacija predora Golovec na ljubljanski obvoznici (na odseku Litijska–Malence). Do konca junija naj bi vendarle končali rekonstrukcijo že tretje leto delno zaprtega viadukta Ravbarkomanda pri Postojni. Do sredine poletja se bo zavlekla gradnja protivetrne zaščite med Nanosom in Ajdovščino. Jeseni bodo začeli sanacijo viadukta Hrušica–Lipce in preplastitev odseka Brezje–Podtabor na gorenjski avtocesti.
 

Naj večji tovornjaki res vozijo kar čez sredinske otoke?


Zaporam na avtocesti na poti skozi Slovenijo se pridružujejo tudi delovišča na državnih cestah. Že nekaj tednov je zelo veliko hude krvi zaradi 20-minutnih zastojev na obalni cesti pri gradnji krožišča Strunjan. V njem je v ponedeljek zvečer obtičal tovornjak z izrednim tovorom – jadrnico, ki so ga komaj lahko rešili. Projektanti in predstavniki direkcije za infrastrukturo se zdaj izgovarjajo, da bodo tovornjaki z izrednim tovorom lahko vozili tudi čez sredinski otok, vendar domačini in tudi upravljavci marin nad takimi pojasnili niso ravno zadovoljni, saj otoki v krožiščih ne bi smeli biti ovira za avtobuse in večje tovornjake. Poleg zastojev na obalni cesti pa so delavci sočasno vsaj nekaj dni postavili semafor tudi na alternativni cestni poti, ki mimo Dragonje vodi v Istro. Tako postaja pot do morja iz leta v leto trši oreh.