Potek poplave in predlog protipoplavne zaščite

Ob letošnji poplavi je po radijskih poročilih v porečju Gradaščice padlo 260 mm dežja. Pretok poplavne vode pa je bil letos manjši, ker je voda odtekala daljši čas, okrog 40 ur. Toda letos je velik del vode zopet tekel v smeri stare struge proti Viču, zaradi velikega prodišča pod jezom Bokalce z več rokavi reke.

Dr. Marko Breznik, upokojeni profesor Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

Poplavo sem opisal na podlagi obhoda Murgel v nedeljo, 19. septembra, v času največjega poplavnega vala, več poznejših ogledov poplavnega območja in pogovorov s prizadetimi prebivalci ter ogleda satelitskega posnetka za ta dan.

Prvi poplavni val z vodo 20 cm nad Polhograjsko cesto je pritekel v petek, 17. septembra, ob 22. uri, in to tako hitro, da niso utegnili odpeljati niti avtomobilov iz pritličnih garaž, v podzemnih pa jih je poplavilo. Viško pokopališče je bilo poplavljeno 20 cm globoko, skozi podhod (Pot pod železnico) pod železniško progo je poplavilo spodnji del Tržaške ceste z obračališčem mestnega avtobusa, bližnje parkirišče in okolico. Drugi poplavni val, v soboto, je bil manjši. V nedeljo pa je prišel tretji – ta je bil največji. Plesno dvorano gostilne Pečarič na Vrhovcih je zalilo 10 cm vode. Pred hišo na ulici Pod jezom 37 je bilo 70 cm vode, ki se je hitro pretakala po dvoriščih in vrtovih. Na cesti na Vrhovcih je bila voda globoka do pol metra. Ker tamkajšnje hiše niso podkletene, je poplavilo le pritličja. Dva dni pozneje, v torek, so pred vsako hišo čakali na odvoz poplavljeni hladilniki, pralni stroji in drugo; na spodnjih Bokalcih so gasilci črpali vodo iz kleti.

V nedeljo, 19. septembra, sta bila poplavljena vse območje Vrhovcev in večji del Viča s Tbilisijsko cesto, centrom Interspar in njegovo okolico. Ob 10. uri je poplavna voda z Viča začela teči v naselje Murgle. Na cesti v Mestni log sem brodil po 15 cm globoki vodi mimo centra Murgle, po Vipavski cesti in po polovici poplavljene Gerbičeve ulice proti Barjanski cesti.

Na desnem bregu Malega grabna je bila pri mostu Polhograjske ceste v Kozarjah avtopralnica na suhem, bližnji hlev pa 30 cm pod vodo in separacija gramoza pol metra pod vodo. Poležana trava je nakazovala gladino poplave tik pod železniškim Dolgim mostom. Cesta Za progo na južni strani železnice ni bila poplavljena. Na bližnji Podvozni poti je bilo 10 cm vode. V Trnovem je v kanalu Gradaščice pod mostom Barjanske ceste gladina dosegla 2,5 m in voda je odnesla gornji del travnate brežine v dolžini 30 metrov.

Problemi lokacije in velikosti suhih zadrževalnikov

Katastrofalne padavine nastanejo v južni Sloveniji pri enaki meteorološki situaciji, ko ob nizkem zračnem tlaku prinaša jugozahodni veter veliko vlažnih oblakov s severa ali severovzhoda, ob visokem tlaku pa zapiha zelo hladen veter. Na stiku vlažnih in hladnih zračnih mas nastane hladna fronta z obilnimi padavinami, katerih posledica so poplave. Vendar ne vemo, kje naj bi bile največje padavine in suhi zadrževalniki za preprečevanje poplav. V zadnjih devetdesetih letih je leta 1926 prestopila bregove Gradaščica, leta 1931 je bilo poplavljeno celotno Barje z največ padavinami na vzhodnem delu, leta 1990 so poplavile Selška Sora, Kamniška Bistrica in zgornji del Savinje, leta 2003 Selška Sora (Železniki) ter letos Gradaščica.

Suhi zadrževalniki naj bi zadržali približno polovico poplavne vode, da ne bi bilo poplave. Zadrževalnik nad Polhovim Gradcem Velika Božna s 5,5 milijona kubičnih metrov vode in 42 metrov visoko pregrado je dovolj velik, zadrževalnika Brezje v Horjulski dolini in Razori pred Ljubljano s po dvema milijonoma kubičnih metrov vode pa sta premajhna.

Predlog protipoplavnih objektov

Razbremenilnike na Gradaščici je zasnovala skupina strokovnjakov pri Vodni skupnosti Slovenije v letih od 1985 do 1990 in so bili objavljeni v Vodnogospodarskih osnovah Slovenije leta 1990, ki pa pozneje niso bile sprejete.

Razbremenilnik, različica A : Bočni preliv na desnem bregu Gradaščice pred mostom ljubljanske cestne obvoznice. Voda bi večinoma tekla po že obstoječem potoku Voslice oziroma Kozarskem jarku mimo naselja Kozarje proti jugu na Ljubljansko barje, kjer bi se razlila v smeri proti Ljubljanici. Visokim vodam Gradaščice bi preprečili vtok v notranjost ljubljanske cestne obvoznice in znatno pripomogli k večji poplavni varnosti naselij Vrhovci, Vič in dalje proti Mestnemu logu. Po drugi strani pa je to razmeroma drag ukrep, saj bi bilo treba razširiti slabe tri kilometre dolgo strugo omenjenega potoka in kar nekaj prepustov pod obvoznico, Tržaško cesto in železniškim nasipom dvotirne proge Ljubljana–Trst.

Razbremenilnik, različica B : Bočni preliv na desnem bregu Malega grabna, ko ta pod Dolgim mostom priteče iz notranjosti ljubljanske cestne obvoznice. Vodo bi odvedli med Ramovševo ulico in Cesto v Zgornji log proti jugu na Ljubljansko barje. Med omenjenima ulicama je približno 20 metrov širok pas dvorišč in vrtov, primeren za gradnjo odvodnega kanala, na katerem pa že stoji en objekt. To bi izboljšalo poplavno varnost na Viču in Dolgem mostu, vendar ne bi bistveno vplivalo na ogroženost gorvodnega naselja Vrhovci, zato s tega vidika ni najboljša možnost. Ker je kanal precej krajši kot pri različici A, je to precej cenejša rešitev. Pričakujemo pa lahko težave z zgradbo, ki je v napoto.

Razbremenilnik, različica DPN (državni prostorski načrt) : Po tej različici bi visoko vodo odvajali iz Malega grabna pred ponovnim vtokom v ljubljansko cestno obvoznico, ki je na nasipu, mimo Ceste dveh cesarjev v smeri ljubljanske deponije. Težava je, kako bi zgradili odvodni kanal, saj je ravno v ožini, ki jo tvorita nasip obvoznice in Cesta dveh cesarjev, v napoto več objektov. Poleg tega bi bil potreben daljši kanal kot pri različici B, saj bi bilo treba speljati vodo mimo igrišča za golf in mestne deponije. Prav tako ne bi bila taka rešitev z vidika izboljšanja poplavne varnosti nič boljša od razbremenilnika po različici B. Državni prostorski načrt vključuje tudi zgraditev zadrževalnikov.

Prof. dr. Franci Steinman z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo si je ogledal in ocenil predloge za zgraditev razbremenilnikov po različicah A, B in DPN ter jih leta 2003 predstavil mestnemu svetu ljubljanske občine.

Zaščita Vrhovcev in spodnjega dela Tržaške z okolico

Območje Vrhovcev bi lahko zaščitili pred poplavo Gradaščice – Malega grabna z zgraditvijo protipoplavnega nasipa ali betonske stene vzdolž levega brega reke od ceste na Bokalce do ljubljanske cestne obvoznice pri Dolgem mostu. Nasip ali stena naj bi bila visoka okrog 1,5 m nad terenom. Enostavna gradbeniška izvedba bi bila: prefabricirane armiranobetonske plošče, dolge 3 m, bi zabili 1,5 m globoko in jih na obeh straneh zasuli 1 do 1,5 metra visoko z nasipom iz gramoza, s travnato rušo na površini. Tam, kjer so hiše preblizu reki, bi zabili samo betonsko steno. Za približno 1,5 metra je treba povišati tudi most na cesti v Polhov Gradec. Nasip ob reki naj bi segal do avtoceste, kar bi omogočilo odtok padavinske vode z nekoliko nižjega območja pod viškim pokopališčem. Tam je predvidena tudi nova stanovanjska soseska (?!).

Med visokovodnim nasipom ob Malem grabnu in železniškim nasipom je mogoče zgraditi avtomatsko jekleno zapornico, ki bi bila stalno odprta, zaprla pa bi jo samo poplavna voda Malega grabna, kar bi preprečilo tudi poplavitev nižjega območja pod Vrhovci.

Skozi podhod pod železnico blizu viškega pokopališča je septembrska poplava zalila nižji del Tržaške ceste in okolico. To naj bi preprečili z zgraditvijo polkrožnega visokovodnega nasipa okrog vhoda v podhod, ki je bil prej vodni prepust potočka.

Posamezne zaselke Kozarij na desnem bregu Malega grabna je tudi mogoče zaščititi s protipoplavnim nasipom ali betonsko steno. Problem pa bi bil odtok vode po poplavi, ker je desni breg Malega grabna visok, zato po tej poti ne bi mogla odteči vanj. Boljša možnost je razširitev struge Malega grabna od jezu Bokalce do Dolgega mosta.

Priporočila

V zadnjih 50 letih se je povprečna letna temperatura v Ljubljani povišala za več kot stopinjo Celzija, kar je po meteoroloških podatkih povečalo vlažnost zraka za 7 odstotkov in s tem okrepilo nestabilnost zračnih mas ter možnost katastrofalnih padavin s poplavami in viharji. Meteorologi predvidevajo, da se bo povprečna letna temperatura, ki narašča že dvesto let, povečevala še nadaljnjih nekaj stoletij, z njo pa tudi vlažnost zraka in nestabilnost atmosfere, kar vodi v nastanek izrednih padavin in viharjev.

Opazovanje izrednih padavin s poplavami v zadnjih 90 letih je pokazalo, da se hladna fronta z izrednimi padavinami v našem vplivnem območju premika v krogu s polmerom okrog 25 km, kar nam onemogoča, da bi pravilno locirali suhe zadrževalnike poplavne vode. V zadnjih treh desetletjih je bilo v porečju Gradaščice predlaganih več suhih zadrževalnikov, predvsem v sosednjih občinah, vendar nobenega niso zgradili.

Predlagam ureditev razbremenilnika po različici B ali manj ugodnega po različici DPN z bočnim prelivom okrog polovice poplavne vode iz Malega grabna v odtočni kanal, speljan na Barje. Dodatno predlagam zaščito Vrhovcev z visokovodnim nasipom ali betonsko steno na levem bregu Malega grabna od Ceste na Bokalce do Dolgega mosta, kjer naj bi bila za nepoplavne razmere odprtina za odtok padavinske vode z območja Vrhovcev. Tam je mogoče tudi postaviti zapornico, ki bi bila stalno odprta, zaprla pa bi jo poplavna voda, ki bi sicer poplavila nižji del Vrhovcev. Prav tako bi bila koristna razširitev Malega grabna od jezu pod Bokalci do Dolgega mosta, s čimer bi se lahko znižala predlagana višina protipoplavnega nasipa. Predlagani visokovodni nasip ob Malem grabnu bi preprečil povečanje dotoka Gradaščice na območje Viča in zalitje Murgel z okolico, kar se je zgodilo v nedeljo, 19. septembra, dopoldne.

Predlagam tudi zgraditev visokovodnega nasipa pred vhodom v podhod Poti pod železnico v bližini viškega pokopališča. Spodnji del Tržaške ceste z okolico je letos večkrat zalila poplavna voda, ki je ravno skozi ta podhod pritekala z območja poplavljenih Vrhovcev.

Povsod po svetu je tako, da lahko inženirji samo predlagamo in svetujemo, odločajo pa politiki: vlade in občine ...

Iz tiskanega Dela