Ljubljana – »Včasih ljudje, ki plačujejo te položnice, ne vedo, da obstaja možnost, da tega tudi ne plačajo. Zakon dopušča tudi izjeme in jaz predlagam, da pogledajo v to smer,« je predsednik vlade
Janez Janša v svoji televizijski oddaji na
Novi24TV spet komentiral nezadovoljnost v zvezi z (ne)plačevanjem RTV-prispevka, ki je javni radioteleviziji lani prinesel 76 odstotkov vseh prihodkov. Na prošnjo za dodatna pojasnila se v njegovem kabinetu včeraj niso odzvali. »Javnost, ne politiki, so tisti, ki naj presojajo, saj njim služimo,« mu odgovarjajo z RTV Slovenija.
Na javni radioteleviziji, ki jo vodi generalni direktor
Igor Kadunc, včeraj sicer niso želeli komentirati drugih izjav Janeza Janše in objav, ki so iz tega sledile na uradnem vladnem komunikacijskem kanalu. So pa izpostavili dilemo, ali objavljeni teksti na uradni strani vlade izražajo samo stališče predsednika vlade ali tudi stališče vlade. Jasne uradne opredelitve tudi od njegovih koalicijskih partnerjev nismo dobili, le iz SMC so sporočili, da si prizadevajo za avtonomnost slovenskih medijev, pokorni mediji dolgoročno ne koristijo nikomur. Drugih vrst financiranja RTV ne podpirajo, prav tako tudi ne ukinitve RTV-prispevka, saj je, pravijo, vprašanje financiranja povezano z že omenjeno avtonomijo in neodvisnostjo RTV.
RTV Slovenija: Zakon velja za vse enako
Predvsem v smislu finančne stabilnosti je torej treba razumeti pozive politike, ki pa niso novost. Z besedami, da že dve leti ne plačuje RTV-prispevka, je leta 2016 javnost razburil tudi Janez Janša, a je RTV Slovenija neplačane položnice, kot so takrat poročali mediji, nato izterjala. Poleg neplačanih zneskov, na katere se obračunajo zamudne obrest, je najverjetneje moral plačati še sklep o davčni izvršbi in nato tudi bančne stroške izvedbe sklepa o izvršbi.
Zato bodite pazljivi, če boste sledili nasvetu predsednika vlade in iskali izjeme, med katere ne sodite. »Zavezance, ki izpolnjujejo predpisane zakonske pogoje za oprostitev RTV-prispevka zaradi invalidnosti ali slabih socialnih razmer, smo vedno oprostili plačevanja prispevka in tako bo tudi v prihodnje. Zakon velja za vse enako. Naj dodamo, da smo pri izterjavi dosledni, zato vsakršno izigravanje zakona, na katerega namiguje izjava, odsvetujemo,« pravijo na RTV Slovenija.
Lani je bilo povprečno 628.000 zavezancev RTV-prispevka, kar je največ v zadnjih letih.
Janez Janša je leta 2016 dejal, da že dve leti ne plačuje RTV-prispevka. RTV Slovenija je neplačane položnice, kot so takrat poročali mediji, nato izterjala. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Ali gospodinjstvo Janševih RTV-prispevek od takrat plačuje, v njegovem kabinetu niso odgovorili. Skladno z zakonom o RTV pa šteje, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka oziroma plačnica električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave. Posameznika, ki ima sprejemnik in je podal neresnično izjavo, se po zakonu kaznuje z globo od okoli 130 do 420 evrov. Dodajmo sicer, da je izrečenih glob zelo malo.
»Verjamemo, da se prebivalci zavedajo, da je treba javni medijski servis plačevati, tako kot vse druge javne servise. Prepričani smo, da tudi v času krize, ki se napoveduje, poslušalci in gledalci ne bodo imeli težav s plačevanjem RTV-prispevka. Verjamemo tudi, da niti ne bi bila težava, če bi morda bil RTV-prispevek za en evro višji. Ker pa vemo, da to ni vedno preprosto, smo že predlagali, da bi država prevzela financiranje nekaterih dejavnosti,« še pravijo na RTV Slovenija in navajajo, da po zadnjih podatkih opravljenih raziskav tudi velika večina prebivalcev Slovenije meni, da delajo dobro. Rekordna je bila tudi poslušanost Radia Slovenija v spomladanskih mesecih.
Zakon o RTV, prenovo katerega napoveduje Janez Janša, to – glede tega se z njim strinjajo tudi na RTV – gotovo potrebuje, a mora vlada, kot je to zapisala tudi sama v odgovoru na eno od pobud za znižanje RTV-prispevka, ne le oklestiti financiranje, ampak tudi pripraviti podlago, ki bo omogočila učinkovito izvajanje moderne, digitalni dobi prilagojene javne službe na področju medijev, pri tem pa upoštevati legitimne interese in pričakovanja prebivalcev Slovenije.
