Potrkali so na mnoga vrata, naposled uspešno

Ljubljana – Slovenska matica, najstarejša slovenska kulturna ustanova, je bila vse od leta 2001, ko je ministrstvo za kulturo ukinilo financiranje plač treh zaposlenih, na robu propada. Knjige so izhajale z zamudo, denarja pogosto ni bilo ne za avtorje ne za tiskarne pa tudi plač včasih ni bilo. Zakon o Slovenski matici, ki je bil pravkar sprejet v državnem zboru, naj bi to staro, ugledno ustanovo rešil propada.

Državni zbor je zakon sprejel s 65 glasovi za, nihče ni bil proti, podprle so ga vse poslanske skupine. V njem je zapisano zagotovilo države, da bo prispevala finančna sredstva za delovanje Matice in sofinancirala stroške dela zaposlenih. Ministrstvo za kulturo bo dalo 65 odstotkov, ministrstvo, pristojno za znanost, pa 35 odstotkov sredstev. Predsednik Slovenske matice Milček Komelj pravi, da bodo iz državnega proračuna dobili dobrih 72.000 evrov na leto, kar ji bo zagotovilo obstoj in skromno preživetje. Matica bo po Komeljevih besedah sredstva pridobivala tudi s prijavami na razpise (JAK, ARRS, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu), s prodajo knjig ter z oddajanjem prostorov v lastni hiši za poslovne namene, tako kot doslej. Veseli pa so tudi občasnih donacij.

V Slovenski matici so zelo veseli, da je bil zakon v DZ potrjen brez glasu proti. »Očitno so se politični odločevalci, ne glede na pripadnost politični opciji, zavedeli vseslovenskega pomena Matice,« komentira Komelj.

Dolga pot do zakona

Pot do zakona je bila dolga. »Predstavniki Matice smo ves čas hodili problematiko pojasnjevat ministrom in predsednikom države pa tudi morebitnim mecenom iz gospodarstva. Načelno so bili Matici vsi naklonjeni, težko pa je bilo najti operativen način, kako zagotovila tudi uresničiti. To se je posrečilo šele zdaj, pod ministrovanjem pisatelja Toneta Peršaka,« pravi predsednik Slovenske matice.

Vodja gospodarskega odseka Matice Janez Stergar pravi, da zakon ni bil sprejet zato, da bi odpravil dolgove iz preteklih let in posebej ne iz tega leta, ko naj bi po vladnih obljubah ter zakonodajnem programu že veljal. »Proračunska sredstva so še naprej izrecno namenjena za razvijanje slovenske kulturne in znanstvene ustvarjalnosti ter za njeno promoviranje,« zatrjuje Stergar.

Urejeno financiranje bo po Komeljevih besedah omogočilo normalno delovanje ustanove, predvsem pa financiranje dela treh uslužbencev tajnika in urednika, tajnice in vodje prodaje. Kaj pa programska prevetritev? »Seveda bomo v upravnem odboru in s sodelovanjem Matičinih odsekov bogatili program in širili ter poglabljali dejavnost,« zatrjuje.

Kmalu razpis

Na dveh ključnih položajih, na položaju tajnika in urednika Slovenske matice, sta še vedno vršilca dolžnosti. Vzrok za to naj bi bil finančne narave. Nekdanji dolgoletni tajnik in urednik Drago Jančar je konec leta 2015 šel v pokoj in je delo nekaj časa opravljal le še honorarno. Ko je opustil tudi to, sta bila na seji upravnega odbora določena dva vršilca dolžnosti, ker dela tajnika in urednika ni bil pripravljen sprejeti en sam, pravi Komelj. Oba vršilca, Milček Komelj kot v. d. urednika in Katja Kleindienst kot v. d. tajnika, delo opravljata brezplačno.

»Šele zdaj, po sprejetju zakona, lahko Matica razpiše mesto tajnika in urednika v eni osebi. Za to odgovorno mesto, ki ga je dolga leta zasedal Drago Jančar, pred njim pa France Bernik in kot prvi Fran Levstik, bomo poiskali eminentno javno osebnost, da bo nadaljevala tradicijo Matičinega poslanstva,« zatrjuje Milček Komelj.

Podpora javne agencije za knjigo

»Čeprav smo v čakanju na morebitne z zakonom predvidene organizacijske spremembe Slovenske matice prelagali volilni zbor članov, je v vodstvu že opaziti nekaj generacijskih sprememb, pomladitev. Brez finančnega pokritja in brez poklicnega urednika oziroma 'programskega direktorja' pa je bilo 'zimzelenim' programskim točkam doslej tvegano ali kar nemogoče dodajati zahtevnejše ali povsem nove naloge, četudi pobud zanje že doslej ni manjkalo,« zatrjuje Stergar.

Eden pomembnih finančnih virov Slovenske matice so razpisi Javne agencije za knjigo (JAK). Njena strokovna komisija meni, da gre za založbo z dolgoletno tradicijo na področju izdajanja humanističnih in leposlovnih del ter vidno širšo vlogo na področju družbenega in kulturnega dogajanja. Komisija prepoznava kompetentnost in področno strokovno usposobljenost urednikov SM, knjižni program je premišljeno zasnovan, poleg tega komisija založbi priporoča intenziviranje aktivnosti na področju promocije knjig ter dosledno izpolnjevanje visokih založniških standardov. Za obdobje 2016–2019 je uvrščena med 18 t. i. programskih založb. Za leto 2017 je od JAK za sedem knjižnih izdaj dobila 56.000 evrov.