»Pouk v učilnici po 45 minut ni nekaj, kar bi ležalo današnji mladini«

Anton Baloh, ki ga je vlada imenovala za novega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, o novih izzivih v šolstvu.

Objavljeno
17. junij 2019 09.11
Posodobljeno
17. junij 2019 10.45
Anton Baloh, dosedanji ravnatelj Osnovne šole Koper, se bo v okviru nove službe na ministrstvu za šolstvo zavzemal za posodobitev šolskega sistema. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
»Čaka nas zelo razgibano obdobje, povezano s spremembami zakonodaje, šolskih vsebin in bele knjige,« pravi Anton Baloh, dosedanji ravnatelj Osnovne šole (OŠ) Koper, ki je po velikosti druga največja v državi (takoj za grosupeljsko) in jo vodi od ustanovitve leta 2006. Zdaj ga je, kot so poročale Primorske novice, vlada na zadnji seji imenovala za novega direktorja direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo. Novo funkcijo bo nastopil 15. julija.

»Že v preteklosti sem približno na sedem let menjal službo. Na koprski osnovni šoli sem bil še najdlje,« pravi Anton Baloh. Mandat ravnatelja koprske osnovne šole bi se mu iztekel čez dobra tri leta, vmes pa bi že izpolnil pogoje za upokojitev. »S tega vidika mi ni bilo treba iskati nove zaposlitve,« se pošali.

Baloh je sicer svojo poklicno pot začel kot učitelj na izolski osnovni šoli, nadaljeval kot šolski inšpektor in svetovalec na zavodu za šolstvo, nato je vodil Osnovno šolo Antona Ukmarja na Markovcu ter pozneje kot prvi glavni tajnik vzpostavljal Univerzo na Primorskem. Po treh letih pa so ga povabili, da pomaga pri združevanju dveh koprskih osnovnih šol v novo OŠ Koper. Kot zagotavlja, bo šola zaradi dobre organizacije in že do zdaj vzpostavljenega trdnega vodenja posameznih področjih (od šolskega, športnega in svetovalnega) brez težav delovala tudi brez njega.

In kakšne izzive pričakuje na novem delovnem mestu? »Menim, da se mi je z dosedanjimi delovnimi izkušnjami nakopičilo kar nekaj znanja, ki ga bom lahko v novi vlogi koristno uporabil,« dodaja. Po njegovih besedah si bo pri oblikovanju prihodnje šolske ureditve prizadeval za »korak naprej«, saj današnja rigidna organizacija pouka v učilnici z enim učiteljem po 45 minut ni nekaj, kar bi »ležalo« današnji mladini. Zgledoval se bo po različnih odprtih oblikah učnega procesa in individualiziranega pristopa, pri čemer med pozitivnimi praksami, kot primer, omeni tako imenovani flipped classroom, kjer učenci na terenu samostojno pridobivajo znanje, učitelj pa jih pri tem vodi.

Baloh zagotavlja, da so slovenske šole med boljšimi v svetu, kar potrjujejo primerjalni rezultati. Med pomembnimi izzivi današnjega časa je tudi vključevanje priseljenskih otrok. »Z našo šolo že tretjič sodelujemo pri različnih projektih, ki se ukvarjajo s priseljenskimi otroki in njihovim vključevanjem. Pri zadnjem projektu sodelujemo s kar 90 različnimi ustanovami po Sloveniji, od vrtcev pa do srednjih šol,« pove.