Povezani kolesarji sogovorniki državi

Ravne na Koroškem – V Slovenski gorskokolesarski konzorcij je ob ustanovitvi vstopilo deset institucij in združenj, povezanih s kolesarstvom, ki nameravajo sodelovati pri načrtnem razvoju in urejanju gorskega kolesarstva v državi. Pri tem se nameravajo povezovati z državnimi institucijami, saj menijo, da je treba problematiko reguliranja gorskega kolesarjenja v naravi obravnavati z več vidikov in na več ministrstvih, ne le na enem.

Kolesarska združenja in institucije so s podpisom pogodbe za gorskokolesarski konzorcij nadgradili prizadevanja za ureditev tega področja, ki jih je sprožilo sprejetje zakona o varovanju narave. Ta predpisuje splošno prepoved kolesarjenja v naravi, čemur so se kolesarji in turistični ponudniki uprli. Nekoliko spremenjen, a po mnenju uporabnikov še vedno slab zakon, ki povzroča še dodatne nejasnosti med različnimi uporabniki prostora, je bil kljub temu sprejet in je začel veljati pred dvema tednoma. »Zdaj je bil v obravnavi samo eden od zakonov, ki je poskušal nekaj urejati, po našem prepričanju ne celovito, saj se za povprečnega uporabnika veliko ne spremeni,« pojasnjuje predsednik konzorcija Peter Zajc. »Še vedno ostaja pretežno nelegalen, je pa dal vsaj smernice za organiziranje prireditev v naravnem okolju.«

Neenotnost jim ni bila v prid

Zajc pravi, da bi radi z ustanovitvijo konzorcija »državi dali jasen signal, da smo sogovorniki, ki združujemo tako gospodarske deležnike, ki jim je v interesu razvoj gorskega kolesarstva, kot nevladne in regionalne deležnike«. Konzorcij bo interese članov prvič enotno zastopal na javni predstavitvi sprememb zakona o ohranjanju narave, ki jo za prihodnji teden načrtuje ministrstvo za kmetijstvo in okolje. »Pokazalo se je, da obstaja potreba po organiziranem pristopu in združevanju, saj potem državni sogovorniki resneje jemljejo naša stališča in interese, kot če jih predstavljamo vsak zase. Pri konceptualnih vprašanjih pa je bilo državi v prid, da nismo bili enotni,« ugotavlja Zajc. »Verjamemo, da bomo zakonodajo lahko bolj prilagodili sodobnim trendom in dobrim praksam v Evropi in svetu. Pri nas še vedno stagniramo, oblikujejo se le delne rešitve.«

Pri spremembi zakonov o varstvu narave se namerava konzorcij povezati še z institucijami, ki so po Zajčevih besedah ključne za vso zakonodajo s področja gorskega kolesarstva – z zavodoma za gozdove in za varstvo narave, planinsko in turistično zvezo –, nato pa ministrstvu dati pobudo, da vendarle ustanovi delovno skupino. Članom konzorcija je že obljubljalo, da bodo v njej sodelovali, a je ni ustanovilo.

Nujen medresorski pristop

V gorskokolesarskem konzorciju so prepričani, da je največja težava pri urejanju področja sektorsko načrtovanje na ravni države, reguliranje kolesarjenja v naravi pa bi zahtevalo medsektorski pristop. »Ta problem ne zadeva le ministrstva za kmetijstvo in okolje, je tudi stvar, ki zadeva zdravje, šport, ekonomski interes, torej zahteva širši pristop, ne pa enostranskega, ko so s pogosto neutemeljenimi argumenti pojasnjevali, zakaj kolesarjenje ne spada v naravno okolje.«

Korošci svojo vizijo gorskega kolesarjenja kot turistične priložnosti in možnosti za trajnostni razvoj gradijo tudi s festivalom Black Hole Bike Fest, ki poteka ta teden.