Povsod okoli jih je na tisoče, doma se jih bojimo

Dravske elektrarne Maribor bi na treh lokacijah postavile trinajst vetrnih agregatov.

Objavljeno
11. december 2019 09.05
Posodobljeno
11. december 2019 09.05
Na območju Ojstrice, Paškega Kozjaka in Rogatca želijo DEM v prihodnjih nekaj letih postaviti tri vetrna polja. FOTO: Reuters
Maribor – Dravske elektrarne Maribor (DEM) želijo na območju Ojstrice, Paškega Kozjaka in Rogatca v prihodnjih nekaj letih postaviti tri vetrna polja, ki bi skupaj štela trinajst vetrnih agregatov skupne moči do 46 megavatov in skupne letne proizvodnje 122 gigavatov. Naložba je ocenjena na 65 milijonov evrov.

»Postopkovno smo najdlje pri vetrni elektrarni Ojstrica, za katero je sprejet sklep o pripravi državnega prostorskega načrta,« je povedal direktor DEM Andrej Tumpej. Za vetrna polja na Paškem Kozjaku in na Rogatcu ob meji s Hrvaško je ministrstvo za okolje in prostor izdalo obvestilo o javni pobudi za pridobitev smernic za načrtovanje prostorskih ureditev. »Vsi trije projekti so še daleč od začetka gradnje,« so pojasnili v DEM.

V družbi, ki z osmimi hidroelektrarnami na Dravi, petimi malimi hidroelektrarnami in štirimi sončnimi elektrarnami proizvede približno četrtino potrebne električne energije v državi, poudarjajo, da vse aktivnosti v zvezi z vetrnimi elektrarnami vodijo v skladu z zakonodajo. »Zaradi posameznikov, ki se s postavitvijo, še preden bodo izdelane vse študije, ne strinjajo, študij ne ustavljamo,« so bili jasni v DEM.

image
Andrej Tumpej, direktor družbe Dravske elektrarne Maribor. FOTO: Tadej Regent


»Ne želimo graditi zato, da bi uničevali, temveč zato, da bi imeli v prihodnosti dovolj električne energije,« je rekel Tumpej in zatrdil, da ne bodo gradili objektov, o katerih bi že zdaj vedeli, da negativno vplivajo na okolje. Teh v DEM ne zanikajo, a dodajajo, da morajo biti v sprejemljivih mejah. »Dokler ne bomo z državo našli modela vključenosti lokalne skupnosti v projekte, nikjer ne bomo dobrodošli,« je še dodal Tumpej.
 

V Avstriji postopki potekajo hitreje


V podjetju se z investitorjem v veliko vetrno polje nekaj sto metrov proč od Ojstrice, a na avstrijski strani, dogovarjajo o uporabi njihovih dostopnih poti za dovoz največjih kosov vetrnic na gradbišče. Novo avstrijsko vetrno polje ob meji s Slovenijo bo zagotovo prej proizvajalo električno energijo, saj postopki umeščanja v prostor potekajo veliko hitreje kot pri nas.

Manj je tudi nasprotovanj uporabi vetrne energije. Andrej Tumpej, direktor DEM, je povedal: »V sosednjih državah, kamor koli se obrnemo, vidimo, da je družbena sprejemljivost vetrnih elektrarn veliko večja kot pri nas. Verjamemo, da imajo te pri njih popolnoma enak vpliv na okolje, zanje in za nas velja enaka evropska zakonodaja, pri nas je morda še strožja, in če lahko oni zagotovijo, da je objekt sprejemljiv za prostor, bi morali tudi mi.«

image
V Dravskih elektrarnah Maribor poudarjajo, da ne želijo graditi vetrnic zato, da bi uničevali okolje. FOTO: Tadej Regent


O tem, kako Avstrijci bolje izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov, zgovorno priča podatek, da imajo na Muri 55 hidroelektrarn, v Sloveniji pa imamo le eno. »Za primerjavo, lani je bilo na svetu postavljenih za 49 gigavatov novih vetrnih elektrarn. To je toliko, kot če bi postavili 400 novih hidroelektrarn Zlatoličje, ki je največja slovenska hidroelektrarna,« so povedali v DEM.

V družbi pa ne zasledujejo le enega obnovljivega vira. Naslednjo sončno elektrarno, moči kar 30 megavatov, bodo postavili na območju hidroelektrarn Formin in Zlatoličje, kjer že imajo nameščene sončne celice, s katerimi zdaj proizvajajo en megavat električne energije.