Povzročitelji hudih prometnih nesreč večinoma pod vplivom alkohola ali drog
Med žrtvami prometnih nesreč so največkrat pešci in predvsem v nočnem času.
Odpri galerijo
Leta 2013 je javnost pretresla smrt dveh tabornic, ki sta prečkali prehod za pešce na Slovenčevi ulici, vanju pa se je zaletel voznik pod vplivom drog. FOTO: Marko Feist/Delo
Ljubljana – Prestolnico so zadnja leta pretresle številne nesreče, v katerih so življenje izgubili kolesarji in pešci. Zadnji so med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu, saj je delež mrtvih pešcev na sto poškodovanih med največjimi v primerjavi z drugimi skupinami udeležencev. Za njihovo varnost so zaradi daljših noči in slabše vidljivosti še posebej neugodni jesenski in zimski meseci.
Med pešci je delež mrtvih več kot dvakrat večji kot pri voznikih osebnih avtomobilov in kolesarjev. Skrb vzbujajoče je predvsem število prometnih nesreč v naseljih in tudi na prehodih za pešce. Med poškodovanimi je bilo v zadnjih letih tudi veliko otrok, mlajših od deset let, in najstnikov, najbolj pa so ogroženi tisti v starosti nad 64 let.
Januarja je na Dunajski cesti življenje izgubila 91-letna peška, ki je zunaj prehoda za pešce prečkala vozišče Dunajske ceste. Ko je prišla do sredine, je stopila na levi prometni pas desnosmernega vozišča Dunajske ceste, gledano iz smeri Baragove ulice. Vozila, ki so vozila po levem prometnem pasu iz smeri Baragove ulice, so se ustavila, da so preprečila trčenje. Peška je nadaljevala prečkanje zadnje četrtine ceste, takrat pa je iz nasprotne smeri, torej v smeri središča mesta, pripeljala 43-letna voznica osebnega avtomobila ter trčila vanjo.
Oktobra lani je malo po polnoči v prometni nesreči na Opekarski cesti v Ljubljani umrl 50-letni kolesar. Ko je 59-letnik vozil po Opekarski cesti od Kopačeve ceste proti Poti na Rakovo jelšo, je dohitel kolesarja, ki je vozil ob desnem robu vozišča. Ker hitrosti in načina vožnje ni prilagodil vidljivosti in vremenskim razmeram ter svojim vozniškim sposobnostim, se je zaletel v kolesarja. Ta je umrl na kraju dogodka, povzročitelj pa se je odpeljal. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal vsebnost alkohola nad dovoljeno mejo.
Marca 2017 je javnost razburila nesreča na Celovški cesti, v kateri je umrla mlajša, 20-letna kolesarka. Nesrečo je povzročila sama, ko je ponoči prevozila cestišče ob rdeči luči. Vanjo je trčil tedaj 22-letnik voznik. Kazenski postopek se je zaključil septembra lani, ko ga je sodišče obsodilo na dve leti in tri mesece zapora, več kot polovico je do izreka kazni že odslužil v priporu oziroma hišnem priporu. Sodišče mu je izreklo še stransko kazen, in sicer prepoved vožnje za leto in pol po pravnomočnosti sodbe. Plačati bo moral polovico sodnih stroškov, ki se jih je skupaj nabralo za okoli osem tisoč evrov.
Tožilstvo je vozniku sprva očitalo nevarno vožnjo v cestnem prometu, za kar mu je pretilo do 12 let zapora. V prvotni obtožnici so mu namreč očitali, da je v križišče zapeljal pri rdeči luči s hitrostjo najmanj 120 kilometrov na uro. Okrog hitrosti vožnje se je zvrstilo veliko vprašanj. Na koncu so ugotovili, da je vozil z vsaj 105 kilometri na uro.
Decembra 2016 je za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila na Slovenski cesti, umrl 18-letni pešec. Vanj je ponoči trčil voznik taksija, ki se je z osebnim vozilom vozil po Slovenski cesti, od Cankarjeve ceste proti Šubičevi ulici. Kljub sunkovitemu zaviranju je trčil v pešca, ki je cesto prečkal na zaznamovanem prehodu za pešce. Sodni postopek še traja, saj voznik lani ni priznal krivde in niti ni sprejel tožilkine ponudbe o triletni zaporni kazni in enoletnem odvzemu vozniškega dovoljenja.
Javnost je prav tako pretresla vest o smrti dveh tabornic, ki sta maja 2013 zvečer prečkali prehod za pešce na Slovenčevi ulici. Vanju se je zaletel voznik, dekleti pa sta po silovitem trčenju obležali na pločniku ob levem robu vozišča kar 18 oziroma 25 metrov stran od prehoda. Voznik se je brez slabe vesti odpeljal ter nekaj ulic stran parkiral močno poškodovano vozilo, na kraj nesreče se je vrnil le, da bi z njega odnesel registrsko tablico. Med nesrečo je bil pod vplivom drog. Obsodili so ga na osem let zapora.
Junija 2011 je na križišču Slovenske in Dunajske ceste v Ljubljani umrl takrat 27-letni motorist. Ko je na Bavarskem dvoru v križišču z Dunajsko cesto pravilno pri zeleni luči na semaforju zavijal levo proti železniški postaji, je iz nasprotne smeri po Slovenski cesti, najprej po desnem pasu, nato pa po levem, pripeljal takrat 26-letni voznik terenca.
Čeprav je na semaforju že približno dve sekundi gorela rdeča luč, je po pripovedovanju voznika avtobusa zdrvel mimo avtobusa, pospešil in zapeljal naravnost v križišče ter se brez zaviranja zaletel v žrtev. Po oceni izvedenca je prevozil rdečo luč pri hitrosti 140 kilometrov na uro, medtem ko je hitrost tam omejena na 50 kilometrov na uro.
Med pešci je delež mrtvih več kot dvakrat večji kot pri voznikih osebnih avtomobilov in kolesarjev. Skrb vzbujajoče je predvsem število prometnih nesreč v naseljih in tudi na prehodih za pešce. Med poškodovanimi je bilo v zadnjih letih tudi veliko otrok, mlajših od deset let, in najstnikov, najbolj pa so ogroženi tisti v starosti nad 64 let.
O kakšnih posebej nevarnih, tako imenovanih črnih točkah v Ljubljani ni mogoče govoriti, je lani za Delo pojasnila Maja Ciperle Adlešič z ljubljanske policijski uprave. »Lahko pa govorimo o nevarnejših cestnih območjih, kot sta recimo območji BTC in Rožne doline. Prvo območje zaradi večjega števila pešcev in njihovega mešanja s preostalim cestnim prometom, v Rožni dolini pa predvsem zaradi gostote nepreglednih križišč.« Nevarnejši cestni odseki so mestne vpadnice – Celovška, Tržaška, Dunajska, Zaloška in Šmartinska cesta –, kjer so hitrosti višje, zaradi česar so tudi posledice nesreč hujše.
Neprevidna peška
Januarja je na Dunajski cesti življenje izgubila 91-letna peška, ki je zunaj prehoda za pešce prečkala vozišče Dunajske ceste. Ko je prišla do sredine, je stopila na levi prometni pas desnosmernega vozišča Dunajske ceste, gledano iz smeri Baragove ulice. Vozila, ki so vozila po levem prometnem pasu iz smeri Baragove ulice, so se ustavila, da so preprečila trčenje. Peška je nadaljevala prečkanje zadnje četrtine ceste, takrat pa je iz nasprotne smeri, torej v smeri središča mesta, pripeljala 43-letna voznica osebnega avtomobila ter trčila vanjo.
Vinjen v kolesarja
Oktobra lani je malo po polnoči v prometni nesreči na Opekarski cesti v Ljubljani umrl 50-letni kolesar. Ko je 59-letnik vozil po Opekarski cesti od Kopačeve ceste proti Poti na Rakovo jelšo, je dohitel kolesarja, ki je vozil ob desnem robu vozišča. Ker hitrosti in načina vožnje ni prilagodil vidljivosti in vremenskim razmeram ter svojim vozniškim sposobnostim, se je zaletel v kolesarja. Ta je umrl na kraju dogodka, povzročitelj pa se je odpeljal. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal vsebnost alkohola nad dovoljeno mejo.
Ljubljanska policijska uprava je tedaj naštela podpovprečen delež mrtvih in poškodovanih glede na vse prometne nesreče. Povprečje za Slovenijo je bilo 36,2, v Ljubljani pa je bil delež 33,6, kar je najboljša statistika takoj za PU Kranj. V istem obdobju je bilo 34,5 odstotka povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola, kar je nekoliko nad slovenskim povprečjem, ki je bilo 31,7.
Več vinjenih povzročiteljev najhujših nesreč je bilo le še na območju mariborske in novomeške policijske uprave.
Več vinjenih povzročiteljev najhujših nesreč je bilo le še na območju mariborske in novomeške policijske uprave.
Ne predrzno, ampak malomarno
Marca 2017 je javnost razburila nesreča na Celovški cesti, v kateri je umrla mlajša, 20-letna kolesarka. Nesrečo je povzročila sama, ko je ponoči prevozila cestišče ob rdeči luči. Vanjo je trčil tedaj 22-letnik voznik. Kazenski postopek se je zaključil septembra lani, ko ga je sodišče obsodilo na dve leti in tri mesece zapora, več kot polovico je do izreka kazni že odslužil v priporu oziroma hišnem priporu. Sodišče mu je izreklo še stransko kazen, in sicer prepoved vožnje za leto in pol po pravnomočnosti sodbe. Plačati bo moral polovico sodnih stroškov, ki se jih je skupaj nabralo za okoli osem tisoč evrov.
Tožilstvo je vozniku sprva očitalo nevarno vožnjo v cestnem prometu, za kar mu je pretilo do 12 let zapora. V prvotni obtožnici so mu namreč očitali, da je v križišče zapeljal pri rdeči luči s hitrostjo najmanj 120 kilometrov na uro. Okrog hitrosti vožnje se je zvrstilo veliko vprašanj. Na koncu so ugotovili, da je vozil z vsaj 105 kilometri na uro.
Prehitri taksist
Decembra 2016 je za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila na Slovenski cesti, umrl 18-letni pešec. Vanj je ponoči trčil voznik taksija, ki se je z osebnim vozilom vozil po Slovenski cesti, od Cankarjeve ceste proti Šubičevi ulici. Kljub sunkovitemu zaviranju je trčil v pešca, ki je cesto prečkal na zaznamovanem prehodu za pešce. Sodni postopek še traja, saj voznik lani ni priznal krivde in niti ni sprejel tožilkine ponudbe o triletni zaporni kazni in enoletnem odvzemu vozniškega dovoljenja.
Pod vplivom prepovedanih snovi
Javnost je prav tako pretresla vest o smrti dveh tabornic, ki sta maja 2013 zvečer prečkali prehod za pešce na Slovenčevi ulici. Vanju se je zaletel voznik, dekleti pa sta po silovitem trčenju obležali na pločniku ob levem robu vozišča kar 18 oziroma 25 metrov stran od prehoda. Voznik se je brez slabe vesti odpeljal ter nekaj ulic stran parkiral močno poškodovano vozilo, na kraj nesreče se je vrnil le, da bi z njega odnesel registrsko tablico. Med nesrečo je bil pod vplivom drog. Obsodili so ga na osem let zapora.
Trikrat prekoračil dovoljeno hitrost
Junija 2011 je na križišču Slovenske in Dunajske ceste v Ljubljani umrl takrat 27-letni motorist. Ko je na Bavarskem dvoru v križišču z Dunajsko cesto pravilno pri zeleni luči na semaforju zavijal levo proti železniški postaji, je iz nasprotne smeri po Slovenski cesti, najprej po desnem pasu, nato pa po levem, pripeljal takrat 26-letni voznik terenca.
Čeprav je na semaforju že približno dve sekundi gorela rdeča luč, je po pripovedovanju voznika avtobusa zdrvel mimo avtobusa, pospešil in zapeljal naravnost v križišče ter se brez zaviranja zaletel v žrtev. Po oceni izvedenca je prevozil rdečo luč pri hitrosti 140 kilometrov na uro, medtem ko je hitrost tam omejena na 50 kilometrov na uro.
Če bodo v prihodnjih mesecih zaradi daljših dni pešci, ki sicer veljajo za najranljivejše v prometu, varnejši, pa se na ceste množično vračajo kolesarji in motoristi. Oboji so ob trku z vozilom vsekakor v slabšem položaju, zato se takšna nesreča večkrat konča s hudimi poškodbami ali smrtjo. Vsem voznikom motornih vozil zato velja poziv, naj bodo strpni in solidarni do drugih udeležencev v prometu, kolesarji in motoristi pa naj prav tako dosledno upoštevajo pravila in predvsem spremljajo okolico, saj bodo tako naredili največ, da živi in zdravi pridejo na cilj.
