Pozimi potrebujemo več sončnega vitamina
Priporočila: O tem, koliko vitamina D je smiselno dodajati, med strokovnjaki ni enotnega mnenja
Odpri galerijo
Jeseni in pozimi smo na našem geografskem območju odvisni predvsem od prehranskega vnosa vitamina D. Foto Tadej Regent
Eno od hranil, ki ga prebivalcem na geografskem območju Slovenije, še posebno starejšim, manjka predvsem jeseni in pozimi, je vitamin D, ki mu pravimo tudi sončni vitamin. Naše telo ga namreč proizvaja samo ob izpostavljenosti sončni svetlobi. Nedavna raziskava je pokazala, da bi bilo treba v zakonodaji o označevanju živil predpisan priporočen dnevni odmerek vitamina D (ta je 5 mikrogramov) povišati, kar bi bilo skladno tudi s priporočili evropske agencije za varno hrano, pravijo na inštitutu za nutricionistiko.
Vitamin D ima v telesu zelo pomembno vlogo, med drugim je potreben za vzdrževanje serumske koncentracije kalcija in fosforja, saj povečuje njuno vsrkavanje v črevesju, torej pripomore k ohranjanju zdravih kosti, delovanja mišic in zdravih zob, pomemben je tudi za dobro delovanje imunskega sistema.
Na inštitutu za nutricionistiko ugotavljajo, da je pri normalni izpostavljenosti UVB-žarkom poleti večina prebivalcev preskrbljena s tem vitaminom, jeseni in pozimi pa smo na našem geografskem območju odvisni predvsem od prehranskega vnosa. To še toliko bolj velja za ljudi, ki se več zadržujejo v zaprtih prostorih, na primer starejši ali pa bolni v bolnišnicah. Ker je le malo živil naravno bogatih s tem vitaminom – po nekaterih navedbah ga je največ v ribjem olju iz jeter trske, lososu, sardinah, navadnem tunu, potočni postrvi, jajcih – je jeseni in pozimi vitamin D eno od najbolj pogosto dodajanih prehranskih dopolnil. Poraja pa se vprašanje, koliko ga je smiselno dodajati. O tem med strokovnjaki ni povsem enotnega mnenja.
Prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine o prehrani in javnem zdravju z inštituta za nutricionistiko, pojasnjuje, da je po zakonodaji o označevanju živil 5 mikrogramov vitamina D stoodstotni priporočeni dnevni odmerek. Po drugi strani pa več strokovnih organizacij za obdobje nezadostne izpostavljenosti sončni svetlobi priporoča bistveno večje dnevne odmerke. Evropska agencija za varno hrano na primer priporoča 15 mikrogramov, nemško in avstrijsko prehransko društvo ter švicarsko združenje za prehrano pa celo 20 mikrogramov.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da je referenčna vrednost za vnos vitamina D od leta 2012 pri prehranskem združenju DACH, ki ga zaradi geografske lege od leta 2004 povzemajo tudi pri nas, pri vseh populacijskih skupinah nad enim letom starosti s 5 mikrogramov povišana na 20 mikrogramov na dan. To velja, če organizem zaradi različnih vzrokov vitamina D ne tvori sam. Prav tako se te referenčne vrednosti ne nanašajo na preskrbo bolnikov in rekonvalescentov, ki potrebujejo individualno svetovanje. Dodajajo, da si prebivalec Slovenije z rednim gibanjem na prostem zagotovi od 80 do 90 odstotkov lastne proizvodnje vitamina D, torej ga le manjši delež pridobi s hrano.
Julija letos se je začel triletni aplikativni raziskovalni projekt Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih, ki ga vodi inštitut za nutricionistiko, sodelujejo še visoka šola za storitve, ljubljanski klinični center in NIJZ. Projekt financirajo javna agencija za raziskovalno dejavnost, podjetje Valens Int. iz Šenčurja in ministrstvo za zdravje.
V prvem sklopu projekta so izvedli raziskavo, v kateri so preverjali učinkovitost dodajanja vitamina D v obliki holekalciferola, ki se običajno uporablja v obogatenih živilih in prehranskih dopolnilih. Vodja raziskave prof. dr. Katja Žmitek z inštituta za nutricionistiko je razložila, da je bilo v presojanje vključenih 235 odraslih prebivalcev Slovenije, ki pred tem niso uživali prehranskih dopolnil z vitaminom D.
Približno petini so zaradi pomanjkanja svetovali takojšen začetek dodajanja vitamina, 105 ljudi z neoptimalno preskrbljenostjo s tem vitaminom pa so vključili v nadaljevanje raziskave. Kontrolna skupina ni jemala nobenih dodatkov, udeleženci preostalih treh skupin pa so dva meseca dobivali enega izmed treh različnih prehranskih dopolnil. Prejemali so 25 mikrogramov vitamina D oziroma 500 odstotkov z zakonodajo predpisanega dnevnega vnosa. Raziskavo je uspešno končalo 99 udeležencev, to je 94 odstotkov, pri katerih so po dveh mesecih intervencije z analizo krvi ponovno določili preskrbljenost z vitaminom D.
»Po dvomesečnem dodajanju vitamina D se je pri prejemnikih prehranskih dopolnil povprečna plazemska koncentracija tega vitamina značilno dvignila, v povprečju za 13 mikrogramov na liter, bistveno pa se je izboljšala tudi splošna preskrbljenost z njim. V kontrolni skupini so bili vsi udeleženci raziskave še vedno nezadostno preskrbljeni z vitaminom D, med udeleženci, ki so uživali prehransko dopolnilo, pa je bilo takšnih le še četrtina,« je rezultate povzela Žmitkova.
Pravst opozarja, da je zgornji še varen dnevni prehranski vnos vitamina D do 100 mikrogramov, pri čemer je treba upoštevati vnos iz vseh virov, tudi iz običajnih živil. V raziskavi so udeležencem dodajali štirikrat manjši odmerek in po dveh mesecih pri nikomer niso ugotovili previsoke plazemske koncentracije. Rezultati raziskave kažejo, da bi bilo treba v zakonodaji o označevanju živil predpisan priporočen dnevni odmerek vitamina D povečati, kar bi bilo skladno tudi s priporočili evropske agencije za varno hrano. Po Pravstovem mnenju bi to porabnikom omogočilo dostop do točnejše informacije, koliko potreb po vitaminu D dejansko pokrijejo z določenim izdelkom. Pri bolezenskem pomanjkanju vitamina D pa je treba obiskati zdravnika, ki bo predpisal ustrezno terapijo.
V drugem sklopu projekta, ki se bo končal junija 2022, bodo ugotavljali učinkovitost različnih formulacij vitamina D za tretiranje suboptimalnega stanja tega vitamina pri odraslih, kar bo zagotovilo vpogled v vpliv na njegovo biološko uporabnost. V tretjem in četrtem sklopu bodo identificirali glavne prehranske vire vitamina D v predpakiranih živilih pri slovenskem prebivalstvu, pri čemer se bodo osredotočili na ocenjevanje prakse dopolnjevanja prehrane ter razvili presejalno orodje za identifikacijo posameznikov s tveganjem za pomanjkanje vitamina D.
Vitamin D ima v telesu zelo pomembno vlogo, med drugim je potreben za vzdrževanje serumske koncentracije kalcija in fosforja, saj povečuje njuno vsrkavanje v črevesju, torej pripomore k ohranjanju zdravih kosti, delovanja mišic in zdravih zob, pomemben je tudi za dobro delovanje imunskega sistema.
Največ ga je v ribjem olju iz jeter trske
Na inštitutu za nutricionistiko ugotavljajo, da je pri normalni izpostavljenosti UVB-žarkom poleti večina prebivalcev preskrbljena s tem vitaminom, jeseni in pozimi pa smo na našem geografskem območju odvisni predvsem od prehranskega vnosa. To še toliko bolj velja za ljudi, ki se več zadržujejo v zaprtih prostorih, na primer starejši ali pa bolni v bolnišnicah. Ker je le malo živil naravno bogatih s tem vitaminom – po nekaterih navedbah ga je največ v ribjem olju iz jeter trske, lososu, sardinah, navadnem tunu, potočni postrvi, jajcih – je jeseni in pozimi vitamin D eno od najbolj pogosto dodajanih prehranskih dopolnil. Poraja pa se vprašanje, koliko ga je smiselno dodajati. O tem med strokovnjaki ni povsem enotnega mnenja.
· Vitamin D naše telo proizvaja samo, ko je izpostavljeno sončni svetlobi.
· Pogosto ga primanjkuje ljudem, ki se več zadržujejo v zaprtih prostorih, na primer starejšim.
· Triletni projekt, ki raziskuje ustrezno preskrbljenost odraslih prebivalcev z vitaminom D.
· Pogosto ga primanjkuje ljudem, ki se več zadržujejo v zaprtih prostorih, na primer starejšim.
· Triletni projekt, ki raziskuje ustrezno preskrbljenost odraslih prebivalcev z vitaminom D.
Prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine o prehrani in javnem zdravju z inštituta za nutricionistiko, pojasnjuje, da je po zakonodaji o označevanju živil 5 mikrogramov vitamina D stoodstotni priporočeni dnevni odmerek. Po drugi strani pa več strokovnih organizacij za obdobje nezadostne izpostavljenosti sončni svetlobi priporoča bistveno večje dnevne odmerke. Evropska agencija za varno hrano na primer priporoča 15 mikrogramov, nemško in avstrijsko prehransko društvo ter švicarsko združenje za prehrano pa celo 20 mikrogramov.
Pomembno redno gibanje na prostem
5
mikrogramov vitamina D je priporočen dnevni odmerek po trenutni zakonodaji
mikrogramov vitamina D je priporočen dnevni odmerek po trenutni zakonodaji
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da je referenčna vrednost za vnos vitamina D od leta 2012 pri prehranskem združenju DACH, ki ga zaradi geografske lege od leta 2004 povzemajo tudi pri nas, pri vseh populacijskih skupinah nad enim letom starosti s 5 mikrogramov povišana na 20 mikrogramov na dan. To velja, če organizem zaradi različnih vzrokov vitamina D ne tvori sam. Prav tako se te referenčne vrednosti ne nanašajo na preskrbo bolnikov in rekonvalescentov, ki potrebujejo individualno svetovanje. Dodajajo, da si prebivalec Slovenije z rednim gibanjem na prostem zagotovi od 80 do 90 odstotkov lastne proizvodnje vitamina D, torej ga le manjši delež pridobi s hrano.
Julija letos se je začel triletni aplikativni raziskovalni projekt Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih, ki ga vodi inštitut za nutricionistiko, sodelujejo še visoka šola za storitve, ljubljanski klinični center in NIJZ. Projekt financirajo javna agencija za raziskovalno dejavnost, podjetje Valens Int. iz Šenčurja in ministrstvo za zdravje.
Raziskava prinesla ugodne rezultate
V prvem sklopu projekta so izvedli raziskavo, v kateri so preverjali učinkovitost dodajanja vitamina D v obliki holekalciferola, ki se običajno uporablja v obogatenih živilih in prehranskih dopolnilih. Vodja raziskave prof. dr. Katja Žmitek z inštituta za nutricionistiko je razložila, da je bilo v presojanje vključenih 235 odraslih prebivalcev Slovenije, ki pred tem niso uživali prehranskih dopolnil z vitaminom D.
25
mikrogramov so prejemali udeleženci raziskave
mikrogramov so prejemali udeleženci raziskave
Približno petini so zaradi pomanjkanja svetovali takojšen začetek dodajanja vitamina, 105 ljudi z neoptimalno preskrbljenostjo s tem vitaminom pa so vključili v nadaljevanje raziskave. Kontrolna skupina ni jemala nobenih dodatkov, udeleženci preostalih treh skupin pa so dva meseca dobivali enega izmed treh različnih prehranskih dopolnil. Prejemali so 25 mikrogramov vitamina D oziroma 500 odstotkov z zakonodajo predpisanega dnevnega vnosa. Raziskavo je uspešno končalo 99 udeležencev, to je 94 odstotkov, pri katerih so po dveh mesecih intervencije z analizo krvi ponovno določili preskrbljenost z vitaminom D.
Prebivalec Slovenije si z rednim gibanjem na prostem zagotovi od 80 do 90 odstotkov lastne proizvodnje vitamina D. Foto Blaž Samec
»Po dvomesečnem dodajanju vitamina D se je pri prejemnikih prehranskih dopolnil povprečna plazemska koncentracija tega vitamina značilno dvignila, v povprečju za 13 mikrogramov na liter, bistveno pa se je izboljšala tudi splošna preskrbljenost z njim. V kontrolni skupini so bili vsi udeleženci raziskave še vedno nezadostno preskrbljeni z vitaminom D, med udeleženci, ki so uživali prehransko dopolnilo, pa je bilo takšnih le še četrtina,« je rezultate povzela Žmitkova.
100
mikrogramov je zgornji še varen dnevni prehranski vnos
Pri bolezenskem pomanjkanju k zdravniku
mikrogramov je zgornji še varen dnevni prehranski vnos
Pravst opozarja, da je zgornji še varen dnevni prehranski vnos vitamina D do 100 mikrogramov, pri čemer je treba upoštevati vnos iz vseh virov, tudi iz običajnih živil. V raziskavi so udeležencem dodajali štirikrat manjši odmerek in po dveh mesecih pri nikomer niso ugotovili previsoke plazemske koncentracije. Rezultati raziskave kažejo, da bi bilo treba v zakonodaji o označevanju živil predpisan priporočen dnevni odmerek vitamina D povečati, kar bi bilo skladno tudi s priporočili evropske agencije za varno hrano. Po Pravstovem mnenju bi to porabnikom omogočilo dostop do točnejše informacije, koliko potreb po vitaminu D dejansko pokrijejo z določenim izdelkom. Pri bolezenskem pomanjkanju vitamina D pa je treba obiskati zdravnika, ki bo predpisal ustrezno terapijo.
V drugem sklopu projekta, ki se bo končal junija 2022, bodo ugotavljali učinkovitost različnih formulacij vitamina D za tretiranje suboptimalnega stanja tega vitamina pri odraslih, kar bo zagotovilo vpogled v vpliv na njegovo biološko uporabnost. V tretjem in četrtem sklopu bodo identificirali glavne prehranske vire vitamina D v predpakiranih živilih pri slovenskem prebivalstvu, pri čemer se bodo osredotočili na ocenjevanje prakse dopolnjevanja prehrane ter razvili presejalno orodje za identifikacijo posameznikov s tveganjem za pomanjkanje vitamina D.
