Pozivi k uresničevanju predvolilnih obljub o ureditvi dolgotrajne oskrbe

Številne organizacije so na predsednika vlade naslovile pismo, naj čim prej sprejme zavezujoč načrt za sprejetje zakonodaje, ki bo omogočila boljšo skrb za starejše.

Objavljeno
08. april 2019 15.05
Posodobljeno
08. april 2019 15.26
Le vsak četrti starostnik ne bo potreboval storitev dolgotrajne oskrbe. Foto Tomi Lombar/Delo
Ljubljana – Eden od najpomembnejših razvojnih izzivov, ki bo odločilno vplival na kakovost življenja v Sloveniji, je ureditev sistema dolgotrajne oskrbe, so prepričani podpisniki poziva vladi, naj uresniči predvolilne obljube s konkretnimi ukrepi in rešitvami.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Koalicija Ženskega lobija Slovenije za dolgotrajno oskrbo, Mirovni inštitut, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija in Zveza društev upokojencev Slovenije pozivajo predsednika vlade, naj čim prej predstavi zavezujoč načrt za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi in zagotovi, da bo v njegovo pripravo vključen čim širši krog strokovne in zainteresirane javnosti.

Prepričani so, da »lovimo zadnjo priložnost, da se še izognemo črni prihodnosti, v kateri bi vedno več prebivalk in prebivalcev preživljalo svojo starost v pomanjkanju in revščini ter brez dostopa do nujno potrebnih storitev in pomoči«.

V pismu so poudarili, da gre za enega največjih razvojnih izzivov, ki zadeva vse, »saj bomo tovrstne storitve prej ali slej potrebovali ali zase ali za svoje bližnje«.

»Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se stanje na področju skrbi za starejše še najprej poslabšuje,« so zapisali v pismu.

Podpisniki zahtevajo, da vlada čim prej določi zavezujoč časovni načrt za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, obravnava rešitve za dolgoročno vzdržno financiranje sistema dolgotrajne oskrbe, pri čemer mora postopoma povečati javna sredstva za to področje. Sprejeti pa mora tudi nujni akcijski načrt za zagotovitev zmogljivosti za oskrbo starejših, vključno z gradnjo novih domov, in razvoj oblik pomoči na domu.

Opozarjajo, da raziskave kažejo, da le vsak četrti starostnik ne bo potreboval storitev dolgotrajne oskrbe, pri vsakem desetem pa bodo stroški za to »poleteli v nebo in občutno presegli finančne zmožnosti večine državljanov«.

Brez ukrepanja bodo čakalne vrste za sprejem v domove še daljše, še več starostnikov pa bo živelo v revščini in pomanjkanju. 

Urejanje sistema dolgotrajne oskrbe je razvojno vprašanje, ki mora biti prednostna naloga celotne vlade in zajeti različne resorje in stroke, opozarjajo.