Ravne na Koroškem – Družbi Envit in Arhel iz Ljubljane, ki sta že pridobili okoljevarstveno dovoljenje za »demonstracijski« obrat za čiščenje s težkimi kovinami onesnažene zemlje v Dobji vasi, za zagon naprav potrebujeta le še uporabno dovoljenje. A bolj ko se bliža čas, ko bodo vanj pripeljali prvi tovornjak svinčene zemlje – to naj bi se zgodilo v dveh mesecih – bolj se ljudje bojijo nevarnih odpadkov v bližini svojih hiš.
»Njihovi strahovi so popolnoma odveč. Nas nič ne skrbi,« pravi Neža Finžgar, direktorica družbe Envit, ki danes drugič v mesecu dni odpira vrata obrata, da bi ljudem predstavili tehnologijo čiščenja in odgovorili na njihova vprašanja. Investitorja sta od Agencije RS za okolje že dobila okoljevarstveno dovoljenje za predelavo nenevarnih odpadkov, med katere se uvršča tudi s težkimi kovinami onesnažena zemlja. »Svinčeni prah, produkt remediacije, je nevaren odpadek. To pa zato, ker je skoncentriran. To ni nekaj, kar bi lahko stresali naokoli. In tudi ne bomo. Odpadek bo varno shranjen v zabojnikih. Pri odvozu ga ne bomo presipavali ali prelagali, pooblaščeni prevzemnik ga bo naložil v objektu,« pojasnjuje Finžgarjeva. »Prepričani smo, da tveganja zagotovo so, saj bodo delali z nevarnimi snovmi. Ljudje so po ekološki katastrofi v Kemisu le še bolj prestrašeni,« pravi ravenski župan Tomaž Rožen. Na občini Ravne se sprašujejo, kako sta lahko investitorja dobila okoljevarstveno dovoljenje, še preden bo upravno sodišče odločilo o upravnem sporu, ki so ga vložili, ker so hoteli biti stranka v postopku izdaje dovoljenja, a jim Arso tega statusa ni priznal.
Demonstracijski ali industrijski obrat?
»Glede na količine nevarnih snovi v obratu – po okoljevarstvenem soglasju lahko v njem skladiščijo 86 ton odpadkov, od tega enajst ton nevarnih, trdim, da to ni demonstracijski obrat, kot zagotavljajo investitorji, ampak industrijski. Kot tak zagotovo ne sodi v okolje, kjer je le petdeset metrov oddaljen od stanovanjskih hiš. Obrat, ki mu sicer ne nasprotujem, so zgradili na neprimerni lokaciji. Če že kam, bi najprej sodil v zgornjo Mežiško dolino ali v industrijsko cono,« je prepričan zdravnik Evgen Janet. Po njegovem bo problem količina zelo nevarnih odpadkov. Če bodo na leto očistili 1500 ton zemlje, pomeni, da bodo iz nje izločili 1500 kilogramov svinca. »Težava so tudi velike količine žveplene kisline. Govorijo o 23 tonah na letni ravni,« opozarja Janet, ki se sprašuje, kako bo s tehničnim varovanjem objekta, ki za zdaj nima niti ograje. Iz družbe Envit odgovarjajo, da so lokacijo za objekt sprva iskali v zgornji Mežiški dolini, a primerne parcele niso našli. »Tudi v Dobji vasi je objekt umeščen v onesnaženo okolje. S svincem ga je onesnažila reka Meža, ko je poplavljala. Čiščenja se bomo naprej lotili kar na dvorišču,« napoveduje Finžgarjeva. Investitorja trdita, da proces čiščenja ne bo imel škodljivih vplivov na okolje, pranje zemlje pa je po njihovem podobno pranju perila. »Pri čiščenju ne nastajajo plinasti ali tekoči odpadki, odpadni produkti pa so v trdnem agregatnem stanju. Tehnologija omogoča odstranjevanje 90 odstotkov vsebnosti nevarnih kovin iz tal,« pojasnijo v Envitu. Projekt, vreden 2,2 milijona evrov, poteka v okviru evropskega programa Life. V Envitu pravijo, da ga je Evropska unija podprla, ker gre za tehnologijo, ki rešuje problem onesnaženosti tal. Evgen Janet pa: »To je eksperiment z veliko neznankami.«
Tiskane izdaje
