Praška pomlad in moskovska zima

Okupacija ČSSR: Dve posebni številki v enem samem dnevu – Delo v češčini

Objavljeno
04. februar 2019 11.00
Posodobljeno
04. februar 2019 11.00
Okupacija nima opravičila v nobenih pravnih normah, je ob sovjetski zasedbi Češkoslovaške v uvodniku zapisal Janez Stanič. Fotodokumentacija Dela
V noči z 20. na 21. avgust leta 1968 so sile petih držav varšavskega pakta pod vodstvom Sovjetske zveze okupirale Češkoslovaško. Sporočilo je bilo jasno: države realnega socializma ne bodo dovolile, da bi se Češkoslovaška igrala z romantičnimi predstavami o politični pomladi in socializmu, ki bi bil drugačen od sovjetskega.

Delo – odgovorni urednik je bil Dušan Benko – je nemudoma natisnilo posebno številko. Izšla je v sredo, 21. avgusta. »Čete petih držav varšavskega pakta so zasedle Češkoslovaško,« je s krepkim tiskom pisalo na naslovnici. Isti datum nosi tudi druga posebna izdaja. »V senci okupacijskih čet zasedajo partijska vodstva po vseh ČSSR« je pisalo na drugi izdaji. »Svoboda: za nas ni vrnitve nazaj niti vdajanja malodušju,« je pisalo na posebni izdaji Dela, ki je izšla dan pozneje. Ludvík Svoboda je marca 1968 prisegel kot predsednik ČSSR in je podpiral projekt češkoslovaške partije za socializem s človeškim obrazom, ki ga je vodil partijski sekretar Aleksander Dubček.


Ameriška drža


Posebna številka ni bila edina gesta. Besedilo uvodnika bi bilo težko bolj jasno. »Strah pred 'okužbo' iz ČSSR je glavni razlog, ki je pripeljal do intervencije,« je v uvodniku na prvi strani 21. avgusta zapisal tedaj 31-letni urednik zunanje redakcije Janez Stanič. A zapisal je tudi, da so Američani od januarja 1968 Sovjetom večkrat dali vedeti, da se ne bodo vmešavali v zadeve, ki se tičejo notranjih odnosov znotraj sovjetske sfere. Da smo soočeni z najbolj grobim vmešavanje v notranje zadeve majhne države, je še zapisal Stanič in dodal, da okupacija nima opravičila v nobenih pravnih normah ne v določbah varšavskega pakta.

Ko sem se pred slabimi petimi leti o reakciji Dela na okupacijo ČSSR pogovarjal z danes že pokojnim Dušanom Benkom, je bil jasen. »Tu gre zasluga Janezu Staniču,« mi je povedal Benko. Stanič – na Delu je bil zaposlen do leta 1975, umrl pa je leta 1996 – je bil do leta 1967 dopisnik Dela iz Sovjetske zveze, potem pa urednik. Nemudoma je odpotoval v okupirano Prago in o dogodkih poročal iz češkoslovaške prestolnice. Leta 1969 je pri Delu izšla Staničeva knjiga Češkoslovaška nevarnost: Praška pomlad in praška zima.

Delo se je avgusta 1968 odločilo za pomembno gesto solidarnosti. »Češki turisti so se vračali z Jadrana, a se nekateri niso hoteli vrniti domov. Mesto Ljubljana jim je dalo možnost, da prenočijo nedaleč od srednje gradbene šole za Bežigradom. Delo je za te ljudi pripravilo posebna poročila,« mi je leta 2014 pripovedoval Benko. »Kot gesto solidarnosti smo vsakih nekaj dni tretjino prostora na prvi strani prevedli v češčino. Delo je bilo tako dvojezično – v slovenščini in češčini. To je bilo prvič in zadnjič, da je bilo Delo natisnjeno dvojezično.«


Počitnice ob Črnem morju


Zgodovinske okoliščine niso nepomembne. Tako kot so o drugačnem socializmu razmišljali v Pragi in Bratislavi, je naravo jugoslovanske verzije socializma z liberalnimi reformami spreminjal tudi predsednik slovenske vlade Stane Kavčič. Po drugi strani pa Beograd ni čutil posebne potrebe, da bi dalj časa kazal ogorčenje do okupacije Češkoslovaške. Leta 1969 se je uvodnik na temo okupacije Češkoslovaške pojavil le v Delu; napisal ga je Janez Stanič.
Benko je domneval, da so drugi jugoslovanski časopisi – vsaj za beograjsko Politiko je to izrecno vedel – dobili navodilo, naj ne kritizirajo Sovjetske zveze.

Leta 1969 je Josip Broz Tito obiskal Krim. Obisk naj bi bil zasebne narave … Počitnice ob Črnem morju so hkrati najavljale, da Josip Broz ne glede na vse z Moskvo ohranja prijateljske odnose.