Pravica do izbire, kje bomo živeli na starost
Dolgotrajna oskrba: Zakon naj bi sprejeli najpozneje konec avgusta, obljubljajo na ministrstvu za zdravje
Odpri galerijo
Storitve, ki jih izvajajo v treh pilotnih projektih, nudijo celosten pristop k uporabnikom v domačem okolju, kjer se najbolje počutijo.
Foto Jure Eržen
Krško – Dolgotrajno oskrbo je treba čim prej sistemsko urediti in sprejeti ustrezno pripravljen zakon, so poudarili udeleženci javne tribune v Krškem, kjer so svoje zelo pozitivne izkušnje predstavili predstavniki enega od treh pilotnih projektov, projekta Most, ki ga izvaja krška enota Centra za socialno delo Posavje. Pilotni projekti naj bi dali smernice in izhodišča za zakon o dolgotrajni oskrbi.
Dobra novica je, da sta pilotna projekta v Krškem in Celju, kjer ga izvaja Zdravstveni dom Celje, podaljšana za pol leta, torej še do konca letošnjega leta; projekt, ki ga izvaja Koroški dom starostnikov iz Črneč pri Dravogradu, pa se bo končal konec junija. Prisotne na javni tribuni je predvsem zanimalo, kaj bo z dragocenimi projekti, v katere je bilo skupaj vloženih 6,1 milijona kohezijskih sredstev, petino pa je prispevala država.
Klavdija Kobal Štravs z ministrstva za zdravje pravi, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi po normativnem programu vlade v javni razpravi konec januarja, po načrtih pa naj bi bil sprejet najpozneje avgusta. Ugotavlja, da so rezultati teh treh pilotnih projektov pomembno prispevali k dopolnjevanju prvotnih predlogov rešitev v zakonu. Kot pomembno izpostavlja vzpostavitev enotne vstopne točke, kjer bo centraliziran dostop do informacij s področja dolgotrajne oskrbe, zdravstva in socialnega varstva. V današnji ureditvi imajo namreč uporabniki in svojci velike težave, kje dobiti te informacije, ki jih nujno potrebujejo.
Načrtovana je tudi uvedba enotnega ocenjevalnega orodja, s katerim bodo vsi potencialni upravičenci do dolgotrajne oskrbe ocenjeni z enakim merilom; v sedanji ureditvi se namreč dogaja, da upravičenci s primerljivimi potrebami ne dobijo nujno primerljivih storitev in s tem pravic. Zagotovljen bo tudi širši nabor storitev, obljublja Kobal Štravsova, tudi preventivnih, ki omogočajo, da lahko ljudje dlje časa ostanejo samostojni.
Načrtujejo tudi, da bodo pravice do dolgotrajne oskrbe v višjem deležu financirane iz javnih virov, še pravi Kobal Štravsova. Za dolgoročno vzdržen sistem pa so potrebna dodatna sredstva: »Z dodatnimi javnimi viri bomo zagotovili, da bodo storitve dolgotrajne oskrbe dostopne, in ne odvisne od premoženjskega stanja posameznika. Vsekakor je stvar politične odločitve, kako se bodo potrebna dodatna sredstva zbrala.«
Po letu in pol izvajanja projekta Integrirana oskrba v občini Krško Most so odzivi uporabnikov in svojcev izjemni, potreb pa je bistveno več, kot jih lahko zadovoljijo, je povedala vodja projekta Most Carmen Rajer: »Naši uporabniki sprejemajo izvajalce na domu z veseljem in hvaležnostjo, rezultati pa so vidni že zdaj. V projekt je bilo do zdaj aktivno vključenih 188 upravičencev z različnimi storitvami, trenutno jih izvajamo pri 126 upravičencih. Izvajalci so iz različnih strok, iz fizioterapije, delovne terapije, kineziologije, sodelujejo socialna delavka in tehniki zdravstvene nege. Vse te storitve nudijo celosten pristop uporabnikom v domačem okolju, kjer se najbolje počutijo.«
V letu in pol so došolali izvajalce z različnimi spretnostmi in znanji. Želijo pa si se več sodelovanja z osebnimi zdravniki, patronažno službo, društvi upokojencev, da bi upravičenca postavili v središče in okoli njega spletli mrežo pomoči. Če sistemske ureditve tega področja ne bo, bomo vsi podporni partnerji skupaj razmišljali, kako te storitve izvajati naprej, še pravi Rajerjeva.
Suzi Kvas, direktorica zavoda SOCIO Celje, ki je partner pilotnega projekta Dolgotrajna oskrba v Celju, pravi, da so naredili ocene za 822 upravičenih uporabnikov, oskrbujejo pa jih samo 105, ker jih s 24 zaposlenimi več ne morejo. Želeli bi si večje fleksibilnosti projekta, saj je denarja še dovolj, da bi lahko vsaj delno vključili še 150 ljudi, ki so na čakalni listi. Uporabniki so zelo veseli fizioterapije in delovne terapije ter socialnih delavk, saj so v mestnem okolju ljudje bolj osamljeni. Med drugim na terenu ugotavljajo nasilje, če se pojavlja, pomagajo načrtovati pomoč otrokom itd. Upajo, da bo zakon čim prej sprejet in bo omogočil nadaljevanje storitev v projektu, saj ne vedo, kaj bodo rekli uporabnikom, če jih konec leta več ne bo.
Podžupan občine Krško Silvo Krošelj pravi, da so v občini prepoznali vse prednosti projekta Most, ki omogoča, da lahko starejši dočakajo vse višjo starost v domačem okolju, zdaj pa je na vrsti državna politika, da dolgotrajno oskrbo podpre in poskrbi za financiranje. Direktorica Doma starejših občanov Krško Nuša Masnik pravi, da so z veseljem pristopili k projektu kot partner, saj se v Krškem, ki je ruralno območje, ljudje odločijo za odhod v dom, ko ne morejo več živeti doma, zato v domu nimajo prve kategorije oskrbe in ni veliko stanovalcev brez zdravstvene nege. Ker so v lokalnem okolju ljudje radi čim dlje doma, podpirajo to, da bi se čim bolj razvijale storitve na domu, izven institucij.
Direktorica Splošne bolnišnice Brežice Anica Hribar je povedala, da se velikokrat srečajo s težavami, kam namestiti pacienta po odpustu z negovalnega oddelka in podaljšanega bolnišničnega zdravljenja, kjer je njegovo bivanje časovno omejeno, saj v domačem okolju sam ne more več živeti. Upa, da bo v zakonu ponujena tudi možnost, da svojci, ki se pogosto odločijo za svoje najdražje skrbeti sami na domu, lahko ob odhodu na dopust za 14 dni namestijo svojega družinskega člana v negovalnem oddelku.
Strokovna vodja zdravstvenega doma Krško Janja Zorko Kurinčič pa je vesela, da je v projektu mogoče izvajati fizioterapijo, delovno terapijo in kineziologijo na domu, kar je še posebno pomembno po možganski kapi ali zlomu kolka. Anka Vučajnk iz varstveno-delovnega centra Krško - Leskovec je poudarila, da so starši njihovih uporabnikov čedalje starejši, in ko ostarijo, ni nikogar, ki bi poskrbel za njihove otroke. Bivalnih enot je premalo, uporabnikov pa čedalje več, zato bi bilo prav, da bi v bilo v sistemu dolgotrajne oskrbe poskrbljeno tudi za njihove uporabnike.
Čeprav ne sodelujejo neposredno pri pisanju zakonodaje, pa direktorat za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje s štirinajstdnevnimi in rednimi polletnimi poročili o poteku projekta ves čas obveščajo ter skupaj iščejo dobre rešitve, pravi vodja projekta Most Carmen Rajer, ki je tudi vodja pomoči na domu v krški enoti Centra za socialno delo Posavje in predsednica sekcije za oskrbo na domu na Socialni zbornici Slovenije.
»Na ministrstvu za zdravje imajo ves čas na zalogi veliko naših rezultatov iz okolij vseh treh projektov in rešitve lahko sproti uporabljajo pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi. Konkretne rešitve bo sicer pokazala evalvacija ob koncu projektov, vendar so rezultati že vidni. S pomočjo naših storitev so ljudje veliko bolj samostojni v svojem okolju. Na začetku, ko vstopimo v njihov dom, so razvrščeni v višjo kategorijo pomoči, ob koncu pa je njihovo življenje doma vidno boljše in ne potrebujejo več tako velikega obsega storitev,« je povedala Carmen Rajer, ki ima širok vpogled v potrebe uporabnikov, saj je delala na različnih področjih, v zdravstvenem domu, bolnišnici, domu starejših občanov in zadnja leta vodi pomoč na domu.
Predvsem se ji zdi pomembna podpora družini na domu, saj vsakodnevni obisk oskrbovalcev na domu zmanjšuje potrebo po obisku osebnega zdravnika, urgentnega centra in drugačno iskanje pomoči izven doma. »Uporabnikom in svojcem na domu pomagamo iskati rešitev za njihove težave, tudi pri varnih odpustih iz bolnišnice. Svojce informiramo, kaj se bo zgodilo in jim pomagamo pri urejanju bivalnega okolja, kar je zelo dragoceno za vse, ki so v stiski,« pravi Rajerjeva. Dolgoročni učinek projekta vidi tudi v povezavi s projektnimi partnerji in s pomembno podporo občine Krško, ki je lahko dober zgled za druge občine, ki bodo zaznale te potrebe v svojem okolju.
Kaj pa, ko se bo projekt končal? Rajerjeva je vesela, da imajo s polletnim podaljšanjem projekta več časa za iskanje rešitev za naprej. Avgusta bo jasno, ali bo zakon sprejet ali ne: »Verjamem in upam, da je čas zrel in bomo vsi dojeli, da si ne moremo več zatiskati oči in dolgotrajno oskrbo potrebujemo vsi prebivalci Slovenije, od najmlajšega do najstarejšega.«
Meni tudi, da so občine obremenjene z velikimi izdatki za različna področja, zato financiranje dolgotrajne oskrbe ne more biti stvar občin. Levji delež mora prevzeti država, ki je odgovorna za sistemsko ureditev. Za finančne vire bi morali poskrbeti na državni ravni s prispevki. Zakon o dolgotrajni oskrbi pa bo z določitvijo mej razbremenil tudi zakon o osebni asistenci, saj bo jasneje določeno, kateri uporabniki potrebujejo določeno vrsto oskrbe.
· Pilotni projekti naj bi dali smernice za zakon o dolgotrajni oskrbi.
· Pomembno so dopolnili prvotne predloge, pravijo na ministrstvu za zdravje.
· V projekt Most je bilo do zdaj vključenih 188 upravičencev z različnimi storitvami.
· Pomembno so dopolnili prvotne predloge, pravijo na ministrstvu za zdravje.
· V projekt Most je bilo do zdaj vključenih 188 upravičencev z različnimi storitvami.
Dobra novica je, da sta pilotna projekta v Krškem in Celju, kjer ga izvaja Zdravstveni dom Celje, podaljšana za pol leta, torej še do konca letošnjega leta; projekt, ki ga izvaja Koroški dom starostnikov iz Črneč pri Dravogradu, pa se bo končal konec junija. Prisotne na javni tribuni je predvsem zanimalo, kaj bo z dragocenimi projekti, v katere je bilo skupaj vloženih 6,1 milijona kohezijskih sredstev, petino pa je prispevala država.
Zbiranje dodatnih sredstev stvar politične odločitve
Klavdija Kobal Štravs z ministrstva za zdravje pravi, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi po normativnem programu vlade v javni razpravi konec januarja, po načrtih pa naj bi bil sprejet najpozneje avgusta. Ugotavlja, da so rezultati teh treh pilotnih projektov pomembno prispevali k dopolnjevanju prvotnih predlogov rešitev v zakonu. Kot pomembno izpostavlja vzpostavitev enotne vstopne točke, kjer bo centraliziran dostop do informacij s področja dolgotrajne oskrbe, zdravstva in socialnega varstva. V današnji ureditvi imajo namreč uporabniki in svojci velike težave, kje dobiti te informacije, ki jih nujno potrebujejo.
»Z dodatnimi javnimi viri bomo zagotovili, da bodo storitve dolgotrajne oskrbe dostopne, in ne odvisne od premoženjskega stanja posameznika. Vsekakor je stvar politične odločitve, kako se bodo potrebna dodatna sredstva zbrala.«
Klavdija Kobal Štravs
Klavdija Kobal Štravs
Načrtovana je tudi uvedba enotnega ocenjevalnega orodja, s katerim bodo vsi potencialni upravičenci do dolgotrajne oskrbe ocenjeni z enakim merilom; v sedanji ureditvi se namreč dogaja, da upravičenci s primerljivimi potrebami ne dobijo nujno primerljivih storitev in s tem pravic. Zagotovljen bo tudi širši nabor storitev, obljublja Kobal Štravsova, tudi preventivnih, ki omogočajo, da lahko ljudje dlje časa ostanejo samostojni.
Načrtujejo tudi, da bodo pravice do dolgotrajne oskrbe v višjem deležu financirane iz javnih virov, še pravi Kobal Štravsova. Za dolgoročno vzdržen sistem pa so potrebna dodatna sredstva: »Z dodatnimi javnimi viri bomo zagotovili, da bodo storitve dolgotrajne oskrbe dostopne, in ne odvisne od premoženjskega stanja posameznika. Vsekakor je stvar politične odločitve, kako se bodo potrebna dodatna sredstva zbrala.«
Mreža pomoči okoli uporabnika
Po letu in pol izvajanja projekta Integrirana oskrba v občini Krško Most so odzivi uporabnikov in svojcev izjemni, potreb pa je bistveno več, kot jih lahko zadovoljijo, je povedala vodja projekta Most Carmen Rajer: »Naši uporabniki sprejemajo izvajalce na domu z veseljem in hvaležnostjo, rezultati pa so vidni že zdaj. V projekt je bilo do zdaj aktivno vključenih 188 upravičencev z različnimi storitvami, trenutno jih izvajamo pri 126 upravičencih. Izvajalci so iz različnih strok, iz fizioterapije, delovne terapije, kineziologije, sodelujejo socialna delavka in tehniki zdravstvene nege. Vse te storitve nudijo celosten pristop uporabnikom v domačem okolju, kjer se najbolje počutijo.«
V letu in pol so došolali izvajalce z različnimi spretnostmi in znanji. Želijo pa si se več sodelovanja z osebnimi zdravniki, patronažno službo, društvi upokojencev, da bi upravičenca postavili v središče in okoli njega spletli mrežo pomoči. Če sistemske ureditve tega področja ne bo, bomo vsi podporni partnerji skupaj razmišljali, kako te storitve izvajati naprej, še pravi Rajerjeva.
Po letu in pol izvajanja projekta Integrirana oskrba v občini Krško Most so odzivi uporabnikov in svojcev izjemni, potreb pa je bistveno več, kot jih lahko zadovoljijo. Foto Blaž Samec
Želijo si nadaljevanje projektov
Suzi Kvas, direktorica zavoda SOCIO Celje, ki je partner pilotnega projekta Dolgotrajna oskrba v Celju, pravi, da so naredili ocene za 822 upravičenih uporabnikov, oskrbujejo pa jih samo 105, ker jih s 24 zaposlenimi več ne morejo. Želeli bi si večje fleksibilnosti projekta, saj je denarja še dovolj, da bi lahko vsaj delno vključili še 150 ljudi, ki so na čakalni listi. Uporabniki so zelo veseli fizioterapije in delovne terapije ter socialnih delavk, saj so v mestnem okolju ljudje bolj osamljeni. Med drugim na terenu ugotavljajo nasilje, če se pojavlja, pomagajo načrtovati pomoč otrokom itd. Upajo, da bo zakon čim prej sprejet in bo omogočil nadaljevanje storitev v projektu, saj ne vedo, kaj bodo rekli uporabnikom, če jih konec leta več ne bo.
Kaj bo z dragocenimi projekti, v katere je bilo skupaj vloženih 6,1 milijona kohezijskih sredstev, petino pa je prispevala država?
Podžupan občine Krško Silvo Krošelj pravi, da so v občini prepoznali vse prednosti projekta Most, ki omogoča, da lahko starejši dočakajo vse višjo starost v domačem okolju, zdaj pa je na vrsti državna politika, da dolgotrajno oskrbo podpre in poskrbi za financiranje. Direktorica Doma starejših občanov Krško Nuša Masnik pravi, da so z veseljem pristopili k projektu kot partner, saj se v Krškem, ki je ruralno območje, ljudje odločijo za odhod v dom, ko ne morejo več živeti doma, zato v domu nimajo prve kategorije oskrbe in ni veliko stanovalcev brez zdravstvene nege. Ker so v lokalnem okolju ljudje radi čim dlje doma, podpirajo to, da bi se čim bolj razvijale storitve na domu, izven institucij.
Kam s pacienti po odpustu iz bolnišnice?
Direktorica Splošne bolnišnice Brežice Anica Hribar je povedala, da se velikokrat srečajo s težavami, kam namestiti pacienta po odpustu z negovalnega oddelka in podaljšanega bolnišničnega zdravljenja, kjer je njegovo bivanje časovno omejeno, saj v domačem okolju sam ne more več živeti. Upa, da bo v zakonu ponujena tudi možnost, da svojci, ki se pogosto odločijo za svoje najdražje skrbeti sami na domu, lahko ob odhodu na dopust za 14 dni namestijo svojega družinskega člana v negovalnem oddelku.
Strokovna vodja zdravstvenega doma Krško Janja Zorko Kurinčič pa je vesela, da je v projektu mogoče izvajati fizioterapijo, delovno terapijo in kineziologijo na domu, kar je še posebno pomembno po možganski kapi ali zlomu kolka. Anka Vučajnk iz varstveno-delovnega centra Krško - Leskovec je poudarila, da so starši njihovih uporabnikov čedalje starejši, in ko ostarijo, ni nikogar, ki bi poskrbel za njihove otroke. Bivalnih enot je premalo, uporabnikov pa čedalje več, zato bi bilo prav, da bi v bilo v sistemu dolgotrajne oskrbe poskrbljeno tudi za njihove uporabnike.
»S pomočjo naših storitev so ljudje veliko bolj samostojni v svojem okolju,« pravi Carmen Rajer.
Foto Simona Fajfar
Foto Simona Fajfar
Pomembna je podpora družini na domu
Čeprav ne sodelujejo neposredno pri pisanju zakonodaje, pa direktorat za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje s štirinajstdnevnimi in rednimi polletnimi poročili o poteku projekta ves čas obveščajo ter skupaj iščejo dobre rešitve, pravi vodja projekta Most Carmen Rajer, ki je tudi vodja pomoči na domu v krški enoti Centra za socialno delo Posavje in predsednica sekcije za oskrbo na domu na Socialni zbornici Slovenije.
»Na ministrstvu za zdravje imajo ves čas na zalogi veliko naših rezultatov iz okolij vseh treh projektov in rešitve lahko sproti uporabljajo pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi. Konkretne rešitve bo sicer pokazala evalvacija ob koncu projektov, vendar so rezultati že vidni. S pomočjo naših storitev so ljudje veliko bolj samostojni v svojem okolju. Na začetku, ko vstopimo v njihov dom, so razvrščeni v višjo kategorijo pomoči, ob koncu pa je njihovo življenje doma vidno boljše in ne potrebujejo več tako velikega obsega storitev,« je povedala Carmen Rajer, ki ima širok vpogled v potrebe uporabnikov, saj je delala na različnih področjih, v zdravstvenem domu, bolnišnici, domu starejših občanov in zadnja leta vodi pomoč na domu.
Predvsem se ji zdi pomembna podpora družini na domu, saj vsakodnevni obisk oskrbovalcev na domu zmanjšuje potrebo po obisku osebnega zdravnika, urgentnega centra in drugačno iskanje pomoči izven doma. »Uporabnikom in svojcem na domu pomagamo iskati rešitev za njihove težave, tudi pri varnih odpustih iz bolnišnice. Svojce informiramo, kaj se bo zgodilo in jim pomagamo pri urejanju bivalnega okolja, kar je zelo dragoceno za vse, ki so v stiski,« pravi Rajerjeva. Dolgoročni učinek projekta vidi tudi v povezavi s projektnimi partnerji in s pomembno podporo občine Krško, ki je lahko dober zgled za druge občine, ki bodo zaznale te potrebe v svojem okolju.
Kaj pa, ko se bo projekt končal? Rajerjeva je vesela, da imajo s polletnim podaljšanjem projekta več časa za iskanje rešitev za naprej. Avgusta bo jasno, ali bo zakon sprejet ali ne: »Verjamem in upam, da je čas zrel in bomo vsi dojeli, da si ne moremo več zatiskati oči in dolgotrajno oskrbo potrebujemo vsi prebivalci Slovenije, od najmlajšega do najstarejšega.«
Meni tudi, da so občine obremenjene z velikimi izdatki za različna področja, zato financiranje dolgotrajne oskrbe ne more biti stvar občin. Levji delež mora prevzeti država, ki je odgovorna za sistemsko ureditev. Za finančne vire bi morali poskrbeti na državni ravni s prispevki. Zakon o dolgotrajni oskrbi pa bo z določitvijo mej razbremenil tudi zakon o osebni asistenci, saj bo jasneje določeno, kateri uporabniki potrebujejo določeno vrsto oskrbe.
