Pravica do odškodnine ni dedna, zato mladim ni mar

Slovenski izgnanci: Kakšnih 9000 še živečih čaka na zakon, ki bi jim po 75 letih zagotovil simboličnih 6000 evrov povračila gmotne škode.

Objavljeno
04. junij 2020 06.00
Posodobljeno
04. junij 2020 06.22
Panoji z napisi 1500 Slovencev, ki so jih med drugo svetovno vojno iz taborišča v Brestanici izgnali v tujino in so v tujini umrli. Foto Janoš Zore
Ljubljana - »Zadnje veliko odprto vprašanje poprave krivic iz zgodovine naše države«, kot so v času Cerarjeve vlade poimenovali zakon o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne, je še vedno brez epiloga, okrog devet tisoč še živečih slovenskih izgnancev pa čaka na njegovo drugo obravnavo in na to, da z zakonom 75 let po vrnitvi iz izgnanstva za gmotno škodo med drugo vojno prejmejo vsaj simbolično odškodnino v višini 6000 evrov.Predlog zakona je na osnovi deset let starega osnutka spomladi 2018 v  državni zbor vložila SMC, po njem pa bi žrtvam vojnega nasilja za premoženjsko škodo, ki so jo utrpeli pred ...