Območje, kjer je po podrobnem prostorskem načrtu predvidena gradnja pravoslavnega sakralnega objekta, je samo nekaj deset metrov oddaljeno od območja stare Cinkarne, kjer so vse meritve pokazale močno okoljsko onesnaženost. Kljub tem znanim dejstvom si je pravoslavna skupnost, ki ima na širšem celjskem območju približno 2000 vernikov, izbrala to lokacijo. Kot pojasnjuje predsednik srbske pravoslavne cerkvene občine Celje Zoran Šućur, boljše ni bilo: »Res je, da je to območje stare Cinkarne. Ko smo iskali rešitev, se nam je zdela to najustreznejša možnost, ker so za to območje že sprejemali prostorski načrt. Seveda nas je skrbelo z okoljevarstvenega vidika, ali je ta parcela ustrezna, vendar je občina naročila raziskave in analize, ki so pokazale, da konkretno zemljišče, na katerem bi želeli graditi, ni toliko onesnaženo, da bi bilo to prepovedano.«
Ukrepe mora izvesti
Direktorica Inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik opozarja, da je prav vsak izkop odpadek, in če se bo izkazalo, da je nevaren odpadek, bo moral lastnik, v tem primeru Pravoslavna cerkev, sanirati celotno zemljišče. Ribarič Lasnikova je bila leta 2005 koordinatorica pri pripravi ocene onesnaženosti zemljine Kemijskega inštituta in poudarja, da bi na tem območju morali ravnati po drugem vrstnem redu: »Do sanacije celotnega območja je kakršen koli postopek neprimeren, nestrokoven in zdravju škodljiv.«
Za to zemljišče
Koliko bo zemljišče stalo, je odvisno tudi od velikosti zemljišča, ki ga bodo v pravoslavni cerkvi potrebovali za cerkev in parohijski dom oziroma kulturni center. Nazadnje je bila cena, glede na lokacijo, astronomska. »Z županom smo se pogovarjali pred štirimi leti, ko so bile cene višje, da bi plačali od 80 do 100 evrov za kvadratni meter,« pove Šućur in doda, da bodo predvidoma še letos končali načrtovanje. Arhitekti so morali namreč idejni osnutek začeti pripravljati znova, ker niso opazili sprememb gabaritov v zaključni fazi sprejemanja prostorskega načrta. Ko bodo natančno vedeli, koliko prostora potrebujejo, bodo zemljišče kupili, morda še letos.
Nesrečna naključja
Pravoslavna cerkev je svoje zemljišče v Celju že imela. Cerkev sv. Save je pred drugo vojno stala v bližini gledališča, kjer sta danes spomenik NOB Vojna in mir ter grobnica narodnih herojev. Cerkev, ki so jo posvetili junija 1932, so Nemci po Hitlerjevem ukazu razstrelili aprila 1941. Po vojni je bilo zemljišče nacionalizirano, rok za vložitev denacionalizacijskega zahtevka so v Pravoslavni cerkvi zamudili. Spet je bila posredi vojna, razlaga Šućur: »Sedež našega nadškofa je bil v Zagrebu. Ko bi bilo treba vložiti denacionalizacijski zahtevek, je bil sedež nadškofije miniran in nadškof se je umaknil v Trst. Naših argumentov, zakaj smo zamudili, niso upoštevali. Ne vladna ne občinska stran nista bili pripravljeni, da bi se to uredilo.«
Po desetih letih neuspešnih prizadevanj, da bi vendarle dobili nekaj v zameno za zemljišče, ki je bilo njihovo, so se s težkim srcem odločili, da bodo zemljišče kupili. Cerkev sv. Maksimilijana, ki jim jo je že pred desetletji posodila Katoliška cerkev, je namreč že dolgo premajhna. »Še vedno se kasneje lahko pogajamo za odškodnino države ali občine,« pravi Šućur. In za sporno lokacijo pri stari Cinkarni se niso odločili, ker bi jim bila tako všeč, sklene: »Žal je bila to najbližja in najhitrejša možnost, da dobimo zemljišče.«