Pravoslavni kristjani božič praznujejo danes
Po včerajšnjem bedenju in polnočni liturgiji danes dopoldne še ena praznična maša.
Odpri galerijo
V ljubljanski pravoslavni cerkvi pravoslavni božič praznujejo z obredi na badnji dan, s polnočno liturgijo in z obredi na sam praznik. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Pravoslavni verniki trinajst dni po katoličanih in evangeličanih danes praznujejo božič, praznik Jezusovega rojstva. V Ljubljani so praznik pričakali s polnočnim prazničnim bogoslužjem v tukajšnji pravoslavni cerkvi, dopoldne pa se bodo pri maši zbrali še enkrat.
V ponedeljek so imeli v pravoslavni cerkvi badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje. Na omenjeni dan je v pravoslavni cerkvi v Ljubljani potekalo bogoslužje, po katerem so vernikom razdelili badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Te so verniki odnesli domov in jih zažgali, opolnoči pa so se znova zbrali v cerkvi, kjer je potekala praznična liturgija.
Božič danes poleg Srbov praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.
Verniki omenjenih cerkva božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejeli novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že praznovale.
V Sloveniji je sicer registriranih 48 verskih skupnosti, toda poleg prevladujoče katoliške veroizpovedi sta najmočnejši prav pavoslavna in islamska skupnost, katerima pripada po približno 2,5 odstotka slovenskega prebivalstva.
V ponedeljek so imeli v pravoslavni cerkvi badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje. Na omenjeni dan je v pravoslavni cerkvi v Ljubljani potekalo bogoslužje, po katerem so vernikom razdelili badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Te so verniki odnesli domov in jih zažgali, opolnoči pa so se znova zbrali v cerkvi, kjer je potekala praznična liturgija.
Razlika zaradi julijanskega koledarja
Božič danes poleg Srbov praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.
Preberite še:
Potomci Uskokov ohranjajo vero in običaje
Pravoslavni božič in praznik Svetih treh kraljev
Potomci Uskokov ohranjajo vero in običaje
Pravoslavni božič in praznik Svetih treh kraljev
Z lanskoletnega praznovanja pravoslavnega božiča v ljubljanski pravoslavni cerkvi. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Verniki omenjenih cerkva božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejeli novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že praznovale.
V Sloveniji je sicer registriranih 48 verskih skupnosti, toda poleg prevladujoče katoliške veroizpovedi sta najmočnejši prav pavoslavna in islamska skupnost, katerima pripada po približno 2,5 odstotka slovenskega prebivalstva.
