Pravosodje ni odgovorno za ves tranzicijski kriminal

Ljubljana - V zadnjem obdobju se stopnjujejo politične in medijske kritike dela pravosodja in v tem okviru tudi državnega tožilstva. Tožilski aparat naj bi bil mrtev, tožilci nesposobni, korumpirani, njihova mentaliteta izkrivljena, predlaga se celo, da bi odpustili vse tožilce in sodnike in jih nadomestili s tujimi. Posamezne kazenske zadeve, ki sploh še niso pravnomočno končane, se obravnavajo v političnih institucijah, o njihovem poteku se sprejemajo ocene na podlagi senzacionalističnih in nepreverjenih informacij in za domnevno neuspešen izid že vnaprej obsoja pravosodne organe. Pravosodje naj bi bilo odgovorno za ves tranzicijski kriminal in za slabo stanje pravne države nasploh.

Tako se je danes na nekatere očitke na račun dela tožilcev odzval Primož Suknaič, predsednik društva državnih tožilcev. Zapisal je, da so v društvu pričakovali, da se bodo na številne posplošene in žaljive napade odzvali predstavniki pravosodnih organov, vendar se je zgodilo prav nasprotno. Namesto, da bi se javno uprli političnim razpravam o konkretnih zadevah, ki so v pristojnosti tretje veje oblasti, so se predstavniki sodišč in državnih tožilstev celo zagovarjali za domnevne napake pred organi, ki nimajo nikakršnih pristojnosti niti pooblastil, da bi vodili uradne postopke, katerih predmet naj bi bilo ocenjevanje dela sodišč in tožilcev v odprtih zadevah.

Prikazovanje katastrofičnega stanja pravne države in sodnega sistema ima lahko podlago le v medijsko poudarjenih aferah, s skrajno poenostavljeno predstavo procesa odkrivanja, pregona in sojenja. Obtoževanje pravosodnih organov za nizko moralno podobo, ki prevladuje v našem gospodarskem in javnem življenju, za zlorabe in okoriščenja, za nespoštovanje poštenih poslovnih praks in veljavnih aktov, odvrača pozornost od pravega vzroka težav in vzvodov, s katerimi bi morale biti odpravljene. To pa je predvsem jasna in stabilna zakonodaja, ki onemogoča kriminalna dejanja na vseh področjih, delovanje vseh gospodarskih in političnih subjektov v skladu s pravom, uporaba poslovnih, statusnih, gospodarskih, disciplinskih in političnih sankcij proti vsem kršiteljem in spoštovanje neodvisnosti, samostojnosti in dostojanstva vseh državnih organov in posameznikov, ki opravljajo pravosodne funkcije, je zapisal Suknaič.