
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Tako je na današnjem nadaljevanju nujne seje parlamentarnega odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje sklicane na zahtevo SLS v zvezi z zastaranjem primera Satex dejal Jože Jerovšek (SDS) in ocenil, da v tem primeru za razliko od primera Prijatelj ni obstajala politična volja, da bi prišlo do končanja sodnega postopka. Tem očitkom se je pridružil tudi Vinko Gorenak (SDS), ki je ministru pripisal, da ima dvojna merila, saj je zaradi zadeve Berglund na ljubljansko okrožno tožilstvo poslal »kombi ljudi«, v primeru Satex pa ni storil ničesar.
Dobrih 11 milijonov evrov škode za NKMB, ki je Satexu odobrila 944 posojil, bomo, tako Gorenak, plačali davkoplačevalci za »dokapitalizacijo« banke, potem pa bo četverica obdolženih še tožila državo, kar bomo spet plačali davkoplačevalci. In kaj se zgodi sodnikom, ki naredijo napake? Nič, pravi Gorenak, gredo med odvetnike. Zato bi moral sodni sistem vzpostaviti učinkovite notranje mehanizme nadzora in na ta način krepiti sodniško odgovornost.
Tožilstvo ni vložilo nadzorstvene pritožbe
Aleš Zalar je dejal, da bi bilo skrb vzbujajoče, če bi za reševanje zadev na sodiščih obstajala politična volja, saj bi to pomenilo konec pravne države in spoštovanja načela delitve oblasti. Pojasnil je, da bi lahko v zadevi Satex posredoval le, če bi državni tožilec vložil nadzorstveno pritožbo, saj je on varuh interesov države v kazenskih postopkih, pa tega ni storil.
Spomnil je na primer davčne utaje, ki se je zgodil še v času, ko je ministrstvo vodil Lovro Šturm. Nekdanji minister je namreč štirinajst mesecev prej, preden je zastaral ta postopek, dobil prijavo v tej zadevi, vendar zastaranja ni mogel preprečiti.
Članom odbora je predstavil še nekatere dodatne korake, za katere so se odločili na ministrstvu. Tako sodni svet in personalne svete sodišč sprašujejo, kakšno težo ima zastaranje sodnega postopka, ko ocenjujejo delo sodnika. Ker je personalnih svetov več, bi tu lahko prišlo do neenotne prakse. Enako so vprašali državnotožilski svet in že dobili odgovor, iz katerega izhaja, da se to merilo pri oceni tožilčevega dela upošteva. Vrhovnemu sodišču so poslali vprašalnik glede ukrepov, ki jih lahko uporabijo predsedniki sodišč, da ne pride do zastaranja sodnega postopka. Naložili so mu tudi, naj za zadnjih pet let pripravi analizo vzrokov zastaranja kazenskih zadev.
Omalovažujoč odnos do sodstva
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je menil, da razprava kaže odnos do sodne veje oblasti, ki je že vrsto let dežurni krivec za vse. Toda prav drugi dve veji oblasti bi morali ravnati tako, da ne bi stalno načenjali ugleda sodstva in spodkopavali samozavesti sodnikov. Zagotovil je, da bodo, ko bo zadeva Satex pravnomočno končana in bodo pregledali spise, na vrhovnem sodišču zagotovo ukrepali, če se bo izkazalo, da je za zastaranje primera kdo odgovoren.
Zaprti del seje
Pred prekinitvijo seje je na predlog poslanca SLS Franca Pukšiča del seje potekal za zaprtimi vrati, saj so se na njej seznanil z nekaterimi osebnimi in drugimi z zakonom varovanimi podatki in okoliščinami. Magnetogram zaprtega dela bodo posredovali policiji, vrhovnemu državnemu tožilstvu, vrhovnemu sodišču in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Odbor je policijo in Sovo pozval, naj mu posredujeta vse podatke, s katerimi razpolagata v zadevi Satex. Seja odbora se bo nadaljevala januarja.
Komentarji