Praznik vrnitve Primorske brez obiskovalcev
Poziv ljudem, naj spoštujejo prepoved in proslavo spremljajo v prenosu po radiu in televiziji.
Odpri galerijo
Slovesnost ob 73. obletnici združitve Primorske z matično domovino bo danes v Ankaranu, a bo zaradi epidemije brez obiskovalcev.
Foto Jure Eržen
»Proslavo, ki naj bi si jo ogledalo 15.000 ljudi, smo začeli pripravljati že lani, a nam je novi koronavirus prekrižal načrte. Imeli smo tri scenarije, na koncu pa smo zaradi epidemiološke slike izbrali zaprti tip dogodka,« je pojasnil ankaranski župan Gregor Strmčnik. Prireditev ob prazniku vrnitve Primorske matični domovini namreč letos gosti Ankaran, vendar bo potekala brez obiskovalcev. Organiziran bo neposreden radijski in televizijski prenos.
Slovesnost ob 73. obletnici dodelitve Primorske Jugoslaviji oziroma Sloveniji – kar je bilo uveljavljeno 15. septembra 1947 s pariško mirovno konferenco – bo danes ob 12. uri na območju vojašnice slovenskih pomorščakov v Ankaranu. Vrstni red organizacije proslave sicer določajo borčevske organizacije, pri čemer se izmenjujejo severno- in južnoprimorske občine, enkrat na pet let pa za slovesnost poskrbi država.
»Povsem razumemo morebitno prizadetost, ker udeležba na proslavi ni mogoča. Žal so razmere resne in zdravje mora biti na prvem mestu. Ljudi prosim, da to spoštujejo in dogodek spremljajo v televizijskem ali radijskem prenosu,« je pozval župan Strmčnik. Dostop na širše območje vojašnice ne bo mogoč. Celotno dogajanje si bo mogoče v neposrednem prenosu ogledati na drugem programu Televizije Slovenija, prav tako ga bo mogoče spremljati na Radiu Koper in prvem programu Radia Slovenija. Posnetek na predvečer praznika bodo predvajali na TV Koper ob 22.30.
Dogajanje bo na plavajočem odru, ki ga bodo namestili med pomola. Program prireditve v televizijskem in radijskem prenosu pa bo preplet dogajanja na prizorišču, posnetkov nastopajočih na različnih lokacijah v ankaranski občini ter arhivskih posnetkov zgodovinskih obdobij Primorske in njenih ljudi. Slavnostna govornica bo Majda Širca, častni gost pa predsednik države Borut Pahor. Občinstvo bodo nagovorili tudi predstavniki ankaranske občine in predsednica ankaranskega združenja borcev za vrednote NOB Darinka Vovk.
Rdeča nit dogajanja je morje – letošnjo slovesnost je scenarist in režiser Marko Sosič poimenoval »Skupaj, pred odprtim morjem«. Program zajema zgodovinske trenutke od konca prve svetovne vojne, rapalsko mejo, požig Narodnega doma v Trstu, organizacijo TIGR, usmrtitev prvih talcev v Bazovici, fašizem, obdobje upora, NOB na Primorskem, osvoboditev, čakanje na vrnitev Primorske in njeno končno vrnitev matični domovini. Posega tudi v obdobje osamosvojitvene vojne za Slovenijo in nastanka nove države. Sosič je v scenarij vključil še kritično refleksijo današnjega časa in ponovno krepitev fašističnih teženj na različnih koncih Evrope.
Marjan Križman, predsednik zveze združenj borcev za vrednote NOB, bo letošnjo prireditev prav tako spremljal prek medijev. Sam si še naprej prizadeva, da bi prireditev nekoč preimenovali v priključitev – in ne vrnitev – Primorske k matični domovini, saj je bila to odločitev kočevskega kongresa po kapitulaciji Italije v drugi svetovni vojni, leta 1943. Po njegovem beseda priključitev nakazuje tudi na aktivno držo nekdanjih partizanov v narodnoosvobodilnem boju. »Ko smo dali pobudo za preimenovanje v državnem zboru, nam je zmanjkalo nekaj glasov. Verjetno pa bomo namero ponovili v prihodnjih letih,« je napovedal.
Kot je poudaril, se počuti Primorca, zato se mu tega, da je severni del Istre leta 1947 spadal pod Svobodno tržaško ozemlje in še ne pod Jugoslavijo, ne zdi potrebno poudarjati. »Priključitev večjega dela Primorske je bila pogoj, da je Slovenija sedem let pozneje dobila izhod na morje in postala pomorska država,« je prepričan.
Slovesnost ob 73. obletnici dodelitve Primorske Jugoslaviji oziroma Sloveniji – kar je bilo uveljavljeno 15. septembra 1947 s pariško mirovno konferenco – bo danes ob 12. uri na območju vojašnice slovenskih pomorščakov v Ankaranu. Vrstni red organizacije proslave sicer določajo borčevske organizacije, pri čemer se izmenjujejo severno- in južnoprimorske občine, enkrat na pet let pa za slovesnost poskrbi država.
Zdravje je na prvem mestu
»Povsem razumemo morebitno prizadetost, ker udeležba na proslavi ni mogoča. Žal so razmere resne in zdravje mora biti na prvem mestu. Ljudi prosim, da to spoštujejo in dogodek spremljajo v televizijskem ali radijskem prenosu,« je pozval župan Strmčnik. Dostop na širše območje vojašnice ne bo mogoč. Celotno dogajanje si bo mogoče v neposrednem prenosu ogledati na drugem programu Televizije Slovenija, prav tako ga bo mogoče spremljati na Radiu Koper in prvem programu Radia Slovenija. Posnetek na predvečer praznika bodo predvajali na TV Koper ob 22.30.
Dogajanje bo na plavajočem odru, ki ga bodo namestili med pomola. Program prireditve v televizijskem in radijskem prenosu pa bo preplet dogajanja na prizorišču, posnetkov nastopajočih na različnih lokacijah v ankaranski občini ter arhivskih posnetkov zgodovinskih obdobij Primorske in njenih ljudi. Slavnostna govornica bo Majda Širca, častni gost pa predsednik države Borut Pahor. Občinstvo bodo nagovorili tudi predstavniki ankaranske občine in predsednica ankaranskega združenja borcev za vrednote NOB Darinka Vovk.
Rdeča nit dogajanja je morje – letošnjo slovesnost je scenarist in režiser Marko Sosič poimenoval »Skupaj, pred odprtim morjem«. Program zajema zgodovinske trenutke od konca prve svetovne vojne, rapalsko mejo, požig Narodnega doma v Trstu, organizacijo TIGR, usmrtitev prvih talcev v Bazovici, fašizem, obdobje upora, NOB na Primorskem, osvoboditev, čakanje na vrnitev Primorske in njeno končno vrnitev matični domovini. Posega tudi v obdobje osamosvojitvene vojne za Slovenijo in nastanka nove države. Sosič je v scenarij vključil še kritično refleksijo današnjega časa in ponovno krepitev fašističnih teženj na različnih koncih Evrope.
Pogoj, da je Slovenija dobila izhod na morje
Marjan Križman, predsednik zveze združenj borcev za vrednote NOB, bo letošnjo prireditev prav tako spremljal prek medijev. Sam si še naprej prizadeva, da bi prireditev nekoč preimenovali v priključitev – in ne vrnitev – Primorske k matični domovini, saj je bila to odločitev kočevskega kongresa po kapitulaciji Italije v drugi svetovni vojni, leta 1943. Po njegovem beseda priključitev nakazuje tudi na aktivno držo nekdanjih partizanov v narodnoosvobodilnem boju. »Ko smo dali pobudo za preimenovanje v državnem zboru, nam je zmanjkalo nekaj glasov. Verjetno pa bomo namero ponovili v prihodnjih letih,« je napovedal.
Kot je poudaril, se počuti Primorca, zato se mu tega, da je severni del Istre leta 1947 spadal pod Svobodno tržaško ozemlje in še ne pod Jugoslavijo, ne zdi potrebno poudarjati. »Priključitev večjega dela Primorske je bila pogoj, da je Slovenija sedem let pozneje dobila izhod na morje in postala pomorska država,« je prepričan.
