Slovenec je v lanskem tržnem letu povprečno popil 32,7 litrov vina

Martinovo pomeni simbolen zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin.

Objavljeno
09. november 2019 07.29
Posodobljeno
09. november 2019 08.47
Martinovo pomeni simbolen zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
A. I., STA
A. I., STA
Vinarji in vinogradniki, z njimi pa tudi vsi ljubitelji žlahtne kapljice, bodo danes in v nedeljo obeležili martinovo, ki v vinorodnih okoljih predstavlja pomemben čas, ko se po starih šegah mošt s krstom spremeni v vino. Številne prireditve bodo zgoščene po vsej državi, največja pa bo na martinov dan v ponedeljek že tradicionalno v Mariboru.

Martinovo pomeni simbolen zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin. Za vse, ki živijo od grozdja in vina, je to velik praznik. Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugod po Sloveniji različna društva in predvsem gostinci god Sv. Martina obeležujejo z organizacijo različnih družabnih, etnoloških in športnih prireditev.


Prireditve po vse državi


Na Ptuju so se prireditve začele že s petkovo tržnico z vinarji in kulinariko, potekale pa bodo vse do ponedeljka, ko bodo razglasili bodo vinsko kraljico, princi karnevala pa bodo prvič napovedali začetek predpustnega časa.

Večje ali manjše martinove prireditve bodo ta konec tedna zaznamovale tudi druge dele Slovenije. V prestolnici bodo martinovo danes obeležili s tradicionalno ljubljansko vinsko potjo. Ta v Ljubljano pritegne vsako leto več obiskovalcev, na njej pa bo mogoče okusiti od mladih vin letošnjega letnika do jesenskih pridelkov in proizvodov ter martinovih jedi.

Ob vinskem prazniku bodo dogodki tudi na Primorskem, med drugim v Kopru, kjer bo ves konec tedna veselo v šotoru pri Bonifiki. Omeniti velja tudi martinovanje na Krasu, ki bo v Štanjelu in Sežani povezalo vinarsko tradicijo Krasa s kraško kulinariko. V Prekmurju bo danes že 20. tradicionalni martinov pohod iz Martjancev oziroma Moravskih Toplic, martinovanji pa bosta tudi v Ljutomeru in Gornji Radgoni.

Ob tem velja opozorilo policistov, da vinjeni ljudje ne sodijo za volan. Policija bo tudi letos v času martinovih dogodkov izvajala poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov, zato je bolje in ceneje, predvsem pa varneje, v primeru odhoda na praznovanje izbrati sredstva javnega prevoza, taksije ali alternativne načine vračanja z zabav.

image
Večje ali manjše martinove prireditve bodo ta konec tedna zaznamovale vse dele Slovenije. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Letos dobra letina grozdja


Vinogradniki v Sloveniji - teh je 30.210 - lahko pričakujejo dobro letino grozdja. Skupno naj bi bilo grozdja 108.300 ton, kar je sicer 15 odstotkov manj od lanske rekordne letine, a več od letine 2017. Grozdja belih sort naj bi bilo 75.600 ton, rdečega pa 32.700 ton. Najbolj razširjena bela sorta pri nas je laški rizling, rdeča pa refošk. Vinogradniki - njihova povprečna starost je 58 let - grozdje pridelujejo skupno v 49.500 vinogradih, ki se razprostirajo na 15.839 hektarjih, letno pa pridelajo skoraj 626.000 hektolitrov vina, je ob martinovem, 11. novembru, ko se po pregovoru mošt spremeni v vino, ta teden objavil statistični urad.

Prebivalec Slovenije je sicer v tržnem letu 2017/2018, za kar so na voljo zadnji statistični podatki, v povprečju popil 32,7 litra vina, kar je nekaj več kot šest litrov manj kot v predhodnem letu. Stopnja samooskrbe se je medtem zvišala z 81,4 na 91 odstotkov. Slovenci sicer še vedno najraje posegajo po belih vinih, teh popijejo dvakrat več kot rdečih. Tolikšno je tudi razmerje v pridelavi vin. Belih je bilo tako v omenjenem letu pridelanih 426.750 hektolitrov, rdečih pa 199.160 hektolitrov. Slovenija je izvozila za 71.630 hektolitrov vina in uvozila za 124.630 hektolitrov vina.

Najbolj razširjena bela sorta pri nas je laški rizling, rdeča pa refošk.


Če je bilo treba leta 2017 za liter kakovostnega vina v trgovini povprečno odšteti 4,85 evra, pa je liter takšnega vina v lokalu v povprečju stal 13,62 evra, so še izračunali na statističnem uradu. Da na lastnosti vinskega letnika vplivajo številni dejavniki, so ta teden poudarili na Agenciji RS za okolje (Arso). Med dejavniki so sortne lastnosti, rastišče, tip tal in predvsem lega, pa tudi nega vinske trte med rastnim obdobjem ter vremenske razmere od začetka spomladanske rasti do trgatve.

Kot so pojasnili na Arsu, je letos hud stres mladim razvijajočim mladikam zadala ohladitev v prvi dekadi maja, ko so se tudi v vinorodnih območjih temperature zraka približale ničli. Maj je bil na splošno stresen, saj je bil prehladen in deževen, kar je vplivalo na upočasnjen razvoj. Letos je trta zaradi tega cvetela od dveh do osem dni pozneje. V prvi in zadnji dekadi junija so se tudi vinogradniške lege soočale s prvim vročinskim valom. Visoke temperature so pospeševale zorenje, ki je tako v začetni kot splošni fenološki fazi za nekaj dni prehitelo povprečje.

»Vegetacijsko leto, zajemajoč mesece od aprila do septembra, je bilo toplejše od dolgoletnega povprečja v obdobju od leta 1981 do leta 2010. Večja od povprečja je bila tudi vsota efektivne temperature zraka nad 10 stopinj Celzija,« so pojasnili na Arsu.
Kot so poudarili, so vremenske razmere v zadnjem desetletju sooblikovale številne vrhunske vinske letnike - 2013, 2015, 2016, 2017 in 2018. »Vse so zaznamovala nadpovprečno topla in skoraj praviloma tudi sušna poletja,« so še navedli na Arsu.