Tiskane izdaje
»Čez leto ali dve bo problem trajanja kazenskih postopkov postal popolnoma nerešljiv. Odgovor bi pravzaprav potrebovali v mesecu dni, če ne želimo, da sistem kolapsira. Na ljubljanskem okrožnem sodišču kot največjem sodišču v državi že od leta 2013 ponujamo več vrst rešitev, uvedbo novih poslovnih procesov, izpeli smo se, razmere je nujno treba urediti.«
Tako se na napovedi predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča ob odprtju novega sodnega leta, da je prednostna naloga slovenskega sodstva zmanjševanje števila nerešenih kazenskih zadev in skrajševanje časa njihovega reševanja, odziva predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik. Pripad kazenskih zadev na to sodišče se je v štirih letih povečal za skoraj 300 odstotkov, rezultati bi bili še slabši, če se sodišče samo ne bi lotilo nekaterih notranjih ukrepov. Toda v pravosodju njegovi deležniki ne stavijo na iste rešitve. Struktura kazenskih zadev se je v zadnjih osmih letih popolnoma spremenila, ministrstvo za pravosodje je prepričano, da bi novela zakona o kazenskem postopku marsikaj izboljšala, a politične volje za to ni bilo.
Najtežji kazenski primeri varni pred roko pravice
Na kazenskem področju je čedalje več nerešenih zadev, čeprav se je pripad novih zadev zmanjšal. Čas njihovega reševanja se večinoma podaljšuje, še posebno na oddelkih specializiranih sodišč, ki obravnavajo najzahtevnejše in najbolj zapletene primere.
S takšno oceno je vstop v novo sodno leto pospremil Florjančič in priznal, da ciljev, ki so si jih na kazenskem področju zastavili že preteklo leto, niso dosegli. Posebna delovna skupina se je lotila analize vzrokov, zakaj je tako in katere so možne rešitve. Med drugim tudi te, da je po upravljavskem načelu v manj zahtevne zadeve treba vložiti čim manj truda in jih reševati na najnižjih sodnih ravneh, uporabljati metodo »fast track«, ki jo je prvo uvedlo ljubljansko okrožno sodišče in po kateri bi lahko ob pripravljenosti obdolženca, tožilca in odvetnika primer sklenili v 48 urah, glavne obravnave razpisovati koncetrirano (dvakrat na teden), na glavnih obravnavah snemati le tisto, kar je nujno, da se sodnik izogne nejasnostim v zapisu zaslišanj izvedencev, strokovnjakov, cenilcev, strank in drugih. Cilj je tudi, da sodniki, ki delajo na najzahtevnejših primerih, rešujejo zgolj te in jih rešijo v šestih mesecih od pravnomočnosti obtožbe.
Že slišano
Predsednik največjega okrožnega sodišča v državi, to je ljubljanskega, Marjan Pogačnik bi dejal, da so to rešitve, ki so jih preigravali in preigrali že pred najmanj petimi leti, vendar je bolj ali manj ostalo pri besedah. Zato opozarja, da je specializirani oddelek njegovega sodišča, ki obravnava najtežje primere, tik pred kolapsom in da v primerjavi z drugimi tremi specializiranimi oddelki (Koper, Maribor, Celje) v državi dobiva nesorazmerno veliko zadev. Iz podatkov je razbrati, da so sodniki tega oddelka lani v reševanje dobili 76 zadev, Koper nobene.
Zgodovina odzivanja na spremenjene razmere je dolga, pravi Pogačnik. »Že junija 2013 smo začeli prenovo poslovnega procesa, prvi korak je bila koncentracija kazenskih zadev na štirih okrajnih sodiščih ljubljanskega sodnega okrožja. Temu je sledila ustanovitev predobravnavnega referata, saj smo ugotovili, da mine skorajda sto dni, da je, ko zadeva pride na sodišče, razpisan prvi narok. Danes je predobravnavni narok razpisan v 30 do 45 dneh, s čimer smo število nerešenih zadev v šestih mesecih zmanjšali za 26 odstotkov.
Za sodnike specializiranega oddelka našega sodišča, ki je najbolj izpostavljen javnosti, smo dosegli, da se ti sodniki ukvarjajo zgolj s specializiranimi zadevami, čeprav smo do tega prišli precej prepozno, saj je še leta 2012 vsak sodnik tega oddelka poleg specializiranih zadev reševal tudi po 70 rednih zadev. Tu smo pri reformi kazenskega sodstva na izvedbeni ravni naredili ključno napako. Okrepitev tožilskih vrst s 30 novimi tožilci je pripeljala do tega, da na ravni okrožnega sodišča tožilci vložijo tisoč obtožnic, sodniki, katerih vrste pa se niso okrepile, pa so jih sposobni rešiti od 700 do 800. Zato so rezultati takšni, kakršni so.«
Marjan Pogačnik. Foto: Mavric Pivk/Delo
Nujno bi potrebovali deset novih sodnikov specializiranega oddelka, pravi Pogačnik, pri čemer nima v mislih povečanja števila sodnikov, ampak da na ravni celotnega sistema najdejo kolege, ki bi bili vključeni v reševanje specializiranih zadev. Toda za to nimajo formalnih podlag.
Preživet postopek
Dolgotrajnost kazenskih postopkov na pravosodnem ministrstvu povezujejo s preživetostjo tega postopka, ki se ni več zmožen spopadati z izzivi, ki jih predstavlja najzahtevnejši kriminal, denimo gospodarski. »Sedanji koncept kazenskega postopka pod pretvezo bolj ali manj navidezne skrbi za učinkovito delovanje sistema zavor in ravnovesij ter varovanja posameznikovih pravic v resnici omogoča zgolj učinkovito prenašanje strokovne odgovornosti z enega organa na drugega,« menijo na ministrstvu.
Postopek po njihovem mnenju bremenijo tudi banalni problemi, ki so odvisni od (ne)kakovosti upravljanja in vodenja tistih, ki so vpeti v verigo odločanja v kazenskih postopkih. Izpostavljajo zadevo Balkanski bojevnik, v kateri je bilo izvedenih že več kot sto obravnav, in primera, ko od hišne preiskave do prve obravnave mine tudi pet let in ko zunajrazpravni senat o pritožbi ali ugovoru odloča dve leti. Največ kritike in nepripravljenosti za spremembe pravosodno ministrstvo namenja policiji, tožilstvu in odvetnikom, ki so »uspešno« preprečili sprejetje novele zakona o kazenskem postopku.
Na račun pravic obdolžencev
Toda odvetnik Blaž Kovačič Mlinar meni, da pri nas trajanje kazenskih postopkov ni problem in da gre včasih trud sodišč za zmanjšanje sodnih zaostankov oziroma pospešitve postopkov preveč na račun obdolženčevih pravic. »Po mojih izkušnjah so dolgotrajne le res bolj zapletene zadeve, s katerimi kazensko sodstvo še nima dovolj izkušenj. Poleg tega v teh postopkih po mojem mnenju tožilstvo preširoko razume, kdo je storilec, zato se pogosto dogaja, da je obtoženih več obdolžencev, kar nujno podaljšuje postopke. Če bomo šli po načelu, da preganjamo vse in vsakogar, bo preprosto zmanjkalo sredstev in časa.«
