Pred ministrom Klemenčičem nov izziv

Ljubljana – Nova mreža sodišč - če bo do nje prišlo -, ne bo samo izjemno zahteven strokovni izziv, ampak tudi politični. Pravosodni minister Goran Klemenčič s pravosodnimi deležniki išče poti, kako skrčiti število sodišč, hkrati pa povečati njihovo učinkovitost.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je včeraj sklical predsednike vseh slovenskih sodišč, da bi razpravljali o zakonodajnem projektu, katerega cilj je reorganizacija slovenskih sodišč, ki jih je samo na prvi stopnji (okrajna in okrožna sodišča) 55. Sestanka sta se udeležila tudi pravosodni minister in državna sekretarka Tina Brecelj. Uradnih informacij z vrhovnega sodišča navkljub poslanim vprašanjem po sestanku nismo dobili, čeprav so že prve rešiitve, ki so jih na ministrstvu spisali maja in ki so predvidevala ukinitev treh okrožnih sodišč in priključitev vseh 44 okrajnih sodišč enajstim okrožnim, spodbudile veliko odporov. Kaj si torej vrh sodništva misli o novem projektu, predvsem ali je po njegovem pot prava in kakšne morebitne pasti vsebuje, ne vemo.

Ohranitev enajstih okrožnih sodišč

Kot nam je sicer uspelo izvedeti po včerajšnjem sestanku, predlog, da bi ukinili slovenjgraško, ptujsko in krško okrožno sodišče, ki je v teh okoljih sprožil izjemen upor, ni več aktualen. Po prvotnih merilih iz osnutka zakonodajnega projekta nove mreže slovenskih sodišč ta tri sodišča ne izpolnjujejo pogojev za samostojna okrožna sodišča, saj imajo manj kot 30 sodnikov. Zato je pravosodno ministrstvo predvidelo, da bi se okrožno sodišče v Slovenj Gradcu, ki ima 15 sodnikov, pridružilo mariborskemu okrožnemu sodišču, krško s 23 sodniki novomeškemu okrožnemu sodišču in ptujsko, ki ima v okrožju 29 sodnikov, prav tako okrožnemu sodišču v Mariboru. Vendar pri tem predlogu Klemenčičeva ekipa po naših informacijah več ne vztraja.

Za prihodnje razprave se, kot je videti zdaj, tako izrisujejo tri ključne dileme.

Vsaj tri dileme

Prva je, kaj vse prinaša možnost, da okrajna sodišča izgubijo samostojni status. Ne gre namreč samo za to, da bi zamenjali table na sodiščih, takšna rešitev sproža številna vsebinska vprašanja, notranje ravnovesje med sodišči bi bilo zagotovo ogroženo. Druga dilema je povezana s položajem okrajnih sodnikov, ki bi postali okrožni, čeprav mnogi med njimi niso, tako trdijo nekateri v sodstvu, dorasli tej nalogi. Tretja dilema zadeva Ljubljano, kjer bi po nekaterih

informacijah lahko dobili dve okrožni sodišči. Eno bi bilo izključno pristojno za zahteven gospodarski in organiziran kriminal.

Predsednik sodnega sveta Marko Novak nam je povedal, da sodni svet načeloma ne nasprotuje novi mreži sodišč, čeprav bi ta morala vsebovati samo tiste rešitve, o katerih bi bilo doseženo soglasje.