Medtem ko so pozno sinoči v evropskem parlamentu v Strasbourgu poslanke in poslanci razpravljali o pobudi My Voice, My Choice, je danes potekalo še glasovanje. Pobudo so podprli s 358 glasovi za in 202 proti, 79 je bilo vzdržanih.

Ženske so umirale. Svet ni mogel (več) gledati stran

Včerajšnja razprava je bila v maniri preteklih o temi varnega in dostopnega splava zelo živahna. Skrajno desni poslanci so trdili, da bi morebitna podpora pobudi omogočila financiranje »turizma splava« na račun evropskih davkoplačevalcev. Zagovorniki pobude, ki so jo pred slabimi tremi leti zagnali v Inštitutu 8. marec, pa so poudarjali, da bo prebivalkam držav Evropske unije z restriktivno zakonodajo glede splava omogočila varen poseg.

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je po glasovanju povedala, da sta bila zadnja dva dneva grozna, ker so bili prepričani, da nimajo možnosti za zmago, saj je skupina ekstremističnih poslancev, med njimi so bili tudi poslanci NSi in SDS, predlagala resolucijo, ki govori proti splavu. Trdili so, da predlog slovenskih aktivistk posega v pristojnost držav članic, kar ni res. Pogoj za začetek zbiranja podpisov je namreč ocena Evropske unije, da je predlog v njeni pristojnosti in da ne posega v pristojnost držav članic.

Nika Kovač je dejala, da so poslanci to dobro vedeli in želeli torej zgolj nagajati borkam za pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Ne nazadnje, je še dodala, se je pokazalo, kako ničeln je vpliv slovenskih poslancev v evropskem parlamentu, saj so za resolucijo glasovali številni člani njihove lastne stranke. Več kot 60 mednarodnih pravnikov je danes naslovilo pismo, ki dokazuje, da s pobudo nihče ne posega v kompetence Evropske unije. 

Odločitev o pobudi je zdaj v rokah evropske komisije, ki bo o njej odločala v začetku marca. Nika Kovač je povedala, da ima evropska komisija vedno manevrski prostor za odločanje po svoje, vendar da so aktivisti preblizu, da bi izgubili to bitko.

Sociologinja Metka Mencin, ki je kot prva podpisala pobudo My Voice, My Choice, je za Delo povedala, da se ji je zmaga po prvem glasovanju na odboru zdela verjetna, po vseh manevrih ekstremne desnice pa vse manj. »Zato sta veselje in ponos še večja. Zaradi žensk, ki jim je zdaj možnost varnega splava skoraj na dosegu roke, zaradi zmage načela solidarnosti, zaradi povrnitve zaupanja v državljanski pogum in moč,« je bila vesela uspeha.

Čedalje več Hrvatic naredi splav v Sloveniji

Švedska poslanka Abir Al-Sahlani (Renew) je na novinarski konferenci pred glasovanjem o pobudi danes povedala, da se v evropskem parlamentu »piše zgodovina«. Poudarila je, da 20 milijonov žensk v državah članicah EU nima dostopa do varnega splava in omenila unikatnost gibanja My Voice, My Choice, še posebej v časih, ko se vrstijo napadi na različno misleče, pripadnike gibanja LGBTQ+.

Al-Sahlanijeva se je zahvalila direktorici Inštituta 8. marec Niki Kovač in dejala, da so oči sveta uprte v Strasbourg. Poslanka je znova poudarila, da pri pobudi nikakor ne gre za spreminjanje zakonodaje posameznih članic Evropske unije, kar so nasprotniki pobude pogosto izkoriščali za napade na pravico do splava.

»Niso uspeli. Me smo čarovnice, ki jih niso mogli skuriti na grmadah,« je dodala Abir Al-Sahlani. »Zmagali bomo, čeprav pričakujemo zelo tesno bitko. Pričakujem, da bodo nasprotniki prišli k pameti in podprli pobudo, potem bo na vrsti evropska komisija,« je še povedala poslanka na novinarski konferenci. 

Odločitev, ali bo na podlagi državljanske pobude pripravljen konkreten zakonodajni predlog, je v rokah evropske komisije. FOTO: Vanessa Rubilar/Reuters

Poljska poslanka Joanna Scheuring-Wielgus (S&D) je pred glasovanjem pojasnila, kako restriktivna je njihova zakonodaja glede pravice do splava in s kakšnimi težavami se soočajo ženske, ki želijo opraviti poseg. Odpotovati morajo v tujino ali pa opraviti splav »v podzemlju«, kar jih spravlja v veliko nevarnost.

»Mojo vlado je lahko sram, da ne pomaga ženskam,« je povedala poslanka. Prakso, da druge države pomagajo Poljakinjam, je označila kot dobro, a nesprejemljivo – Poljska bi namreč morala pomagati prebivalkam in poskrbeti za njihove reproduktivne pravice. 

Joanna Scheuring-Wielgus je v solzah na glas prebrala imena žensk, ki so na Poljskem umrle, ker so jim zdravniki zavrnili pomoč. Poslanka Levice Emma Fourreau pa je spomnila na prvo damo Francije Brigitte Macron, ki je pred kratkim razburila javnost z žaljivo izjavo o feminističnih aktivistkah.

Nika Kovač je povedala, kako ponosna je na svojo 50-člansko ekipo, ki je tri leta posvetila zbiranju podpisov za pobudo: »Ljudje so po celotni Evropski uniji podprli pobudo. Večina ne želi, da bi ženske umirale zaradi tega, ker nimajo dostopa do reproduktivnih pravic.« Direktorica Inštituta 8. marec je poudarila tudi, da obstaja velika možnost, da glasovanje ne bo uspelo, saj je prva pobuda, o kateri bodo poslanci glasovali, v nasprotju s pravico do splava. »Če s pobudo My Voice, My Choice ne bomo uspeli, bo to poraz za evropski parlament, ne pa za nas,« je še dejala. 

Na vprašanje, koliko držav bi po pričakovanjih lahko vstopilo v prostovoljni finančni mehanizem, je Abir Al-Sahlani odgovorila, da je na to težko odgovoriti, da pa države v nič ne bodo prisiljene: »Mislim, da bodo nekatere države pristopile k pobudi, saj jih ne bo nič stala. Mi nismo le člani evropskega parlamenta, pač pa tudi državljani lastnih domovin, zato moramo zagotoviti, da se pravice žensk doma spoštujejo.«

V določenih državah članicah EU je čutiti velik vpliv Katoliške cerkve, med drugim na Poljskem in Hrvaškem. Poljska poslanka Joanna Scheuring-Wielgus je poudarila, da se bo še naprej treba boriti, protestirati in dobiti podporo politikov, ki jim je mar za pravice žensk. Nika Kovač je poudarila, da reproduktivne pravice niso stvar leve ali desne politične struje, pač pa so jim ljudje v večini naklonjeni. Nasprotujejo jim le nekateri glasni politiki, je dodala direktorica Inštituta 8. marec. 

Nika Kovač na novinarski konferenci pred glasovanjem v Strasbourgu. FOTO: Črt Piksi

Še pred glasovanjem o resoluciji je v evropskem parlamentu potekalo glasovanje o resoluciji proti pravici do splava, ki so jo pred dnevi vložile skrajno desne stranke. V Inštitutu 8. marec so pri tem poudarili, da so kampanjo za varen in dostopen splav začeli, ker so »želeli drugačno Evropo. Takšno, ki posluša svoje državljane in ki ne bo več gledala stran, medtem ko umirajo ženske. Jutri bodo poslanci evropskega parlamenta pokazali, kakšno Evropo si želijo.«

Pobudo My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira) podpirajo poslanci iz skupin socialistov in demokratov (S&D), liberalcev (Renew), Zelenih in Levice, v večini pa tudi poslanke in poslanci največje skupine v evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP). Vseh pet njihovih poslancev iz Slovenije je sicer proti, preostali poslanke in poslanci so ji izrazili podporo.

Evropska komisarka za enakost Hadja Lahbib je sinoči poudarila, da »varna in zanesljiva zdravstvena oskrba ni nekaj, kar bi smelo biti obremenjeno z ideologijo«. Zagotovila je tudi, da bo komisija v svoji odločitvi upoštevala načelo subsidiarnosti.

Resolucija, ki jo je 8. decembra podprl parlamentarni odbor za pravice žensk in enakost spolov, v ničemer ne posega v zakonodaje posameznih držav Evropske unije, pač pa zgolj zagotavlja finančni mehanizem, iz katerega bi se črpala sredstva za pomoč ženskam, ki bi splav lahko varno opravile zunaj svoje domovine.

O pobudi bo 2. marca prihodnje leto svoje mnenje podala še evropska komisija. Glas za podporo pravici do varnega in dostopnega splava je po državah članicah Evropske unije v letu dni oddalo 1,2 milijona ljudi.

Po Evropi je pred današnjim glasovanjem potekalo več kot 170 samoorganiziranih dogodkov gledanja glasovanja v živo. Pred glasovanjem so člani Inštituta 8. marec izrazili upanje, da bodo prevladale vrednote varovanja zdravja žensk, človeškega dostojanstva in solidarnosti.

Resolucija v ničemer ne posega v zakonodaje posameznih držav Evropske unije. FOTO: Črt Piksi

Kako je v državah EU urejena zakonodaja glede pravice do splava?

Po najnovejših podatkih Atlasa evropskih politik o splavu je v zadnjih štirih letih le pet članic Evropske unije nadaljevalo postopke za popolno dekriminalizacijo splava. Na vrh lestvice držav v EU se uvrščajo Švedska, Francija in Nizozemska – pravna zaščita za ženske v teh državah je dobra, storitve pa dostopne, poleg tega se vlade omenjenih držav borijo proti dezinformacijam, ki pogosto spremljajo to tematiko. 

Francija je splav uvrstila med ustavne pravice, na Nizozemskem in v Luksemburgu so odpravili obvezne čakalne dobe na poseg. Danska je podaljšala omejitev na 18 tednov nosečnosti, Litva je legalizirala medicinski splav. V celoti iz zdravstvenega zavarovanja krije poseg 13 držav članic. 

Slovenija je v boju za pravice žensk prevzela pozitivne socialistične vzorce

Na drugi strani v posameznih članicah Evropske unije ženske skorajda nimajo možnosti, da bi opravile splav. Na Malti je ta dovoljen zgolj v primeru, ko je ogroženo življenje ženske. Na Poljskem je dovoljen v primeru posilstva, incesta ali ko je ogroženo življenje ženske, vendar je v preteklosti kar nekaj žensk umrlo, ker so jim zdravniki iz strahu pred kazenskimi sankcijami ali zaradi sklicevanja na ugovor vesti zavrnili pomoč. 

Ugovor vesti je težava tudi na Hrvaškem in v Italiji, kjer je splav načeloma dovoljen, vendar ga v številnih bolnišnicah ne izvajajo. Na Hrvaškem medicinske sestre zavračajo izdajo receptov za tabletke za splav.

Kot še izhaja iz poročila Atlasa evropskih politik o splavu, se je v nekaterih državah – med njimi so Malta, Slovaška in Italija – povečalo število primerov, ko nasprotniki pravice do splava nadlegujejo ženske pred klinikami in širijo dezinformacije.