Prvi vročinski val: visoke temperature bodo vztrajale do julija

Potem ko so prejšnji teden neurja s točo pustila hude posledice po državi, se v tem tednu temperature dvigujejo, pred nami je prvi vročinski val. Danes bo večinoma sončno. Predvsem v hribovitih krajih na zahodu in severu lahko nastane kakšna kratkotrajna popoldanska ploha ali nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo od 28 do 33 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje. Jutri bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 20, najvišje dnevne od 30 do 34 stopinj Celzija.

FOTO: Voranc Vogel

Brane Gregorčič je na novinarski konferenci pred prvim vročinskim valom pojasnil, da se bo vročina stopnjevala, ne le pri nas, tudi drugod po Evropi, kjer bodo odstopanja od povprečja celo večja kot pri nas, denimo na Iberskem polotoku. Najbolj nas bo vročina prizadela v zahodnem delu Slovenije, predvsem na Primorskem (Goriška, Vipavska dolina, tudi slovenska Istra), v prihodnjem tednu se bo stopnjevala tudi drugod.

Današnji dan je pravzaprav najhladnejši, pa čeprav bo marsikje temperatura presegla 30 stopinj Celzija, nato pa bo ta temperatura med 30 in 35 stopinjami Celzija vztrajala do konca junija.

Že jutranje temperature bodo od nedelje naprej takšne, da lahko govorimo o t. i. tropskih jutrih, je povedal Gregorčič. Ker so noči v juniju najkrajše, so temperaturne obremenitve še večje. Stopnja opozoril je trenutno na rumeni stopnji.

FOTO: Voranc Vogel

Vročinski valovi so vse pogostejši, daljši in zgodnejši

Vročinski val je daljše neprekinjeno obdobje vročine, ki je lahko nevarna za ljudi, živali in druge žive organizme. Če smo nekoč našteli enega do dva valova na sezono, jih zdaj tri do štiri, včasih celo sedem. Klimatologinja Katja Kozjek Mihelec je povedala, da je vročinski val po svetu definiran različno, zato so v Sloveniji leta 2017 pripravili uradno definicijo za Slovenijo.

Pri nas o vročinskem valu govorimo, ko povprečna dnevna temperatura zraka vsaj tri dni zapored preseže določeno mejno vrednost. Ta je odvisna od podnebnega območja: 24 stopinj Celzija za nižine osrednje in vzhodne Slovenije, 25 stopinj za Primorsko in 22 stopinj Celzija za višje ležeča območja. Pri definiciji ni upoštevana le najvišja dnevna temperatura, temveč povprečna dnevna temperatura, saj k vročinskemu stresu pomembno prispevajo tudi topla jutra, večeri in noči, ko se telo ne more dovolj ohladiti.

Vročinski valovi nastanejo, ko priteka subtropski zrak. Vlažen morski subtropski zrak prinaša krajše, soparne in zelo obremenilne vročinske valove, saj so tudi noči tople. Suh celinski subtropski zrak pa običajno povzroča daljše in bolj suhe vročinske valove z višjimi dnevnimi temperaturami, pri katerih se vročina ponoči vsaj nekoliko omili.

Kot je poudarila klimatologinja, se v Sloveniji v zadnjih desetletjih povečujeta število in trajanje vročinskih valov, pojavljajo pa se tudi vse prej v letu. Pred letom 1990 so bili redki in kratkotrajni, danes so precej pogostejši.

Po vročini so posebej izstopala leta 2003, 2013, 2022 in 2024. Leta 2013 je Slovenijo zajel eden najmočnejših vročinskih valov doslej, med katerim je bil dosežen tudi slovenski temperaturni rekord: 40,8 stopinje Celzija, izmerjen 8. avgusta na letališču Cerklje ob Krki. Rekord še vedno velja.

Izrazito je bilo tudi poletje 2022, zlasti na Primorskem. V Kopru je temperatura nad mejno vrednostjo vztrajala skoraj mesec dni, v istem obdobju pa so divjali obsežni požari na Krasu. Vročinski val je bil izrazito regionalen: na Primorskem so bile razmere zelo težke, medtem ko v notranjosti in proti severovzhodu države vročina ni bila tako izrazita.

Do sredine stoletja za en mesec več vročinsko obremenjujočih dni

Klimatologinja je opozorila tudi na lanski junij, ki je bil po njenih besedah najbolj izreden poletni mesec v zgodovini meritev: rekordno topel, suh in osončen. Povprečna temperatura je bila 3,6 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem, 26. junija pa so v Dobličah pri Črnomlju izmerili nov slovenski junijski rekord, 38,4 stopinje Celzija. Vročinski val ni bil rekordno dolg, je pa bil nenavadno zgoden, k čemur sta prispevala huda suša in zelo suha tla.

Po ocenah Agencije RS za okolje se bo segrevanje nadaljevalo. Do konca stoletja lahko pričakujemo dvig temperature za dve do tri stopinje Celzija, več tropskih noči in več vročih dni. V Ljubljani je bilo v zadnjih desetletjih od pet do deset tropskih noči na leto, v prihodnje pa jih je lahko še enkrat več.

Vročinski stres se bo zato stopnjeval. Do sredine stoletja bi lahko imeli za približno mesec dni več vročinsko obremenjujočih dni, vročinski valovi, kakršen je bil leta 2013, pa bi lahko postali običajni.

shutter/vrocina Foto

Zaščita zdravja v času vročinskih valov

Kot je na novinarski konferenci poudarila dr. Simona Perčič, zdravnica specialistka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), bodo vročinski valovi zaradi staranja prebivalstva vse večje tveganje za zdravje, zato je pomembno poznati ključne zaščitne ukrepe.

Najbolj ogroženi so starejši, otroci, kronični bolniki, delavci na prostem, prebivalci mestnih toplotnih otokov ter ljudje v slabših bivalnih in socialnih razmerah. Vročina lahko povzroči slabo počutje, utrujenost, dehidracijo, vročinsko izčrpanost in v najhujših primerih vročinsko kap.

Ob znakih izčrpanosti je treba človeka umakniti v hladen prostor, mu ponuditi tekočino in ga hladiti z obkladki. Pri motnjah zavesti, krčih ali močnem utripu je treba poklicati 112; nezavestni osebi ne dajemo tekočine.

Med najpomembnejšimi ukrepi so zadrževanje v hladnejših prostorih, omejevanje fizičnih naporov, nošenje lahkih in zračnih oblačil, uživanje lahke hrane ter zadosten vnos tekočine. Posebno pozornost je treba nameniti starejšim in osamljenim ljudem.

Prav tako se je med 10. in 17. uro priporočljivo izogibati neposrednemu soncu, uporabljati pokrivala, sončna očala in zaščitne kreme z zaščitnim faktorjem najmanj 30 ter spremljati vremenska opozorila Arsa.